ZGO 8. r.

POSEBNO OBVESTILO: 
NEKATERI ME OBVEŠČATE, DA VAŠIH NOVIH KOMENTARJEV VEČ NE VIDITE. TO JE ZATO, KER SMO S KOMENTARJI ŽE ZAPOLNILI OSNOVNO STRAN 8. RAZREDA. VSI VAŠI KOMENTARJI, KI JIH NE VIDITE, SO VIDNI, VENDAR BOSTE MORALI ZA NJIHOV PRIKAZ OD ZDAJ DALJE VSAKIČ- ČISTO NA DNU STRANI-KLIKNITI NA NAPIS Naloži več...IN SE VAM BODO PRIKAZALI. KAR VESELO NAPREJ S KOMENTIRANJEM.

TEDEN: 1. 6. 2020 - 7. 6. 2020
URA: 19

Pozdravljeni,
Dočakali smo zadnji teden učenja na daljavo in sedaj se res kmalu vidimo. V uvodu pa še prav vsem čestitam za uspešno reševanje kviza ocenjevanja. Ker bomo naslednjo šolsko uro izvedli že v razredu, vam dajem zadnja navodila za delo le za eno šolsko uro.
Najprej si s klikom na spodnjo povezavo oglejte zelo zanimivo PPT predstavitev vaše sošolke o otroškem delu v času industrijske revolucije, torej na temo, s katero bomo nadaljevali, ko se v sredo vrnete v šolske klopi.
OTROŠKO DELO V ČASU INDUSTRIJSKE REVOLUCIJE

Za vašo prvo šolsko uro v tem tednu pa sicer želim, da pregledate svoje delovne zvezeke in jih uredite (to ne pomeni, da morate rešiti vse naloge, pač pa da pregledate, kaj je narejeno, popravite in še kaj dodate, če je potrebno ter naredite še kakšne naloge, za katere vam je zmanjkalo časa, volje, znanja...). Delovne zvezek OBVEZNO prinesite s seboj v šolo, ker jih bom pregledala in boste z njimi tudi nadaljevali svoje delo.
Zahvaljujem se vam za zelo uspešno delo in sodelovanje v času učenja na daljavo in se veselim, ko vas bom spet videla v šoli. Dobrodošli pri urah zgodovine V ŽIVO:)
Bernarda

TEDEN: 25 5. 2020 - 31. 5. 2020
URA: 17, 18

Pozdravljeni, večina vas je zelo uspešno rešila 2. kviz preverjanja, nekateri pa ste nanj  pozabili. Nikakor pa ne smete pozabiti na kviz ocenjevanja, ki bo potekal v sredo, 27. 5 2020 od zgodnjih jutranjih ur pa do 23.00.  Glede na to, da ste pisali že dve preverjanji znanja in ste tudi utrjevali snov, sem prepričana, da vam bo šlo dobro. Zberite se in natančno preberite vprašanja, preden boste kliknili odgovor. Na začetku kviza se vpišite z VZDEVKOM, ki ste ga do sedaj uporabljali na blogu ali IMENOM IN PRIIMKOM. Časa imate dovolj tudi za premislek in ne hitite brez potrebe. Na levi strani vas bo čas opozarjal, kdaj morate zaključiti posamezno vprašanje, na desni pa s klikom na puščico izberete naslednje vprašanje. Čas, ki razvršča učence glede na hitrost reševanja in se vam bo prikazoval, je popolnoma nepomemben in v nobenem primeru ne bo vplival na vašo oceno. Štejejo samo pravilno rešeni odgovori, torej procent uspešnosti reševanja. Kviz ocenjevanja lahko rešite kadarkoli tekom dneva, vendar OBVEZNO v sredo, 27.5.2020 do 23.00, ker kasnejše reševanje ne bo več mogoče. Računalnik je v preteklosti zaznal, da ste nekateri poskušali reševati kvize preverjanja večkrat, kar sicer lahko predstavlja vajo, danes pa, ko predstavlja kviz ocenjevanje, večkratno reševanje ni dovoljeno in bom upoštevala samo prvi poskus. Vaše pisne ocene boste že jutri videli v e-asistentu. Bodite pošteni do mene in do sebe in brez bližnjic pokažite znanje, ki ste ga pridobili. Zanesite se nase in ne uporabljajte pripomočkov. Želim vam zelo uspešno reševanje kviza ocenjevanja, ki vas bo v sredo čakal na spodnji povezavi. 

 KVIZ OCENJEVANJA ZGO 8. r

Kdor bi želel izboljšati oceno, lahko do 8. 6. 2020 v skladu z zapisanimi kriteriji izdela katerikoli dodatni izdelek, ki sem vam jih ponudila na blogu.

Bernarda

NALOGA:
Ponavljanje pred kvizom ocenjevanja
Gospodarski tokovi med razvitimi in nerazvitimi deli sveta v predindustrijskem času
Industrijska revolucija v Veliki Britaniji

V tem tednu vam bom ponovno pustila več časa za ponavljanje in pripravo na sredin kviz ocenjevanja in vam želim, da ga res dobro izkoristite. Kviz ocenjevanja bo sestavljen kot ocenjevanje znanj, ki ste jih dokazovali že z obema kvizoma preverjanja, zato se tudi na ta kviz pripravite enako- s pomočjo obeh setov vprašanj za ponavljanje pred kvizi preverjanja. Poleg ponavljanja boste preberli tudi besedila v DZ od strani 145 do 148 in naredili pripadajoče naloge (ta snov seveda ne pride v poštev za sredino ocenjevanje)  Povzetek na strani 149 v tem tednu ni obvezen.  Kot nam obetajo, bomo morda že v sredo izvedeli, ali se letos še vidimo v šoli ali ne. Če bi morda dobili navodila, da pridete v šolo, potem prosim OBVEZNO prinesite s seboj vaš urejen delovni zvezek, s katerim bomo nadaljevali.
Na morebitno skorajšnje snidenje? :)

Na spodnjih povezavah si oglejte kratke filme, ki so jih pred leti posneli bivši učenci naše šole. Razmislite o globini njihovih sporočil.

TEDEN: 18. 5. 2020 - 24. 5. 2020

URA: 15, 16

 Pozdravljeni,
te dni boste še utrjevali znanje zadnjih ur, zato vam v tem tednu ne bom posredovala nove snovi. Posredujem pa vam vprašanja za vajo za 2. kviz preverjanja, ki sem jih že dodala na konec prejšnje ure konec tedna, a jih za boljši pregled dodajam še sem. Pripravila sem vam zgoščen povzetek snovi, da se ne boste izgubljali na straneh DZ med različnimi podatki. Nekateri odgovori so zelo kratki, nekateri terjajo razlago. Morda se vam bo zdeloiskanje in pisanje odgovorov zamudno, zato bi vam rada pojasnila, da je bistveno, da vse odgovore poiščete in razumete in z njihovo pomočjo tako utrjujete znanje, ni pa vam potrebno za vajozapisovati popolnoma vseh pojasnitev, lahko jih ponovite samo ustno,da preverite, če znate. Lahko pa seveda vse zapišete,če želite in vam je tako lažje in vam ne vzame preveč časa. 

Želim vam veliko uspeha pri delu in pozitivne energije, da se potrudite še v teh pomembnih, zadnjih dneh pred preverjanjem in ocenjevanjem.

Drugi kviz preverjanja znanja bo odprt od jutranjih ur v sredo 20. 5. 2020 do poznega večera v soboto, 23. 5. 2020 in ga boste našli v sredo 20. 5. 2020 na povezavi pod vprašanji. Ocenjevalo se bo znanje, ki ste ga izkazovali v obeh predtestih, zato se nanj pripravite s pomočjo obeh sklopov vprašanj, ki sem vam jih posredovala za vajo že pred obem preverjanjima.

Pisno ocenjevanje bo potekalo na enak način kot preverjanje znanja - v obliki kviza, vendar samo en dan in sicer v sredo 27. 5. 2020. Do kviza boste dostopali preko povezave na koncu vprašanj za ponavljanje in bo 27. 5. 2020 aktiven od jutra do poznega večera. Pazite, da ga ne zamudite, saj bo ocena kviza ocenjevanja predstavljala vašo pisno oceno iz obdobja učenja na daljavo.

Želim vam prijeten teden in veliko uspeha pri reševanjau 2. kviza preverjanja znanja.
Bernarda 

NALOGA:
 

VPRAŠANJA ZA PONAVLJANJE IN UTRJEVANJE PRED 2. PREVERJANJEM ZNANJA IZ ZGODOVINE »NASTANEK ZDA, FRANCOSKA REVOLUCIJA, NAPOLEONOVA OSVAJANJA, ILIRSKE PROVINCE, BAROK, INDUSTRIALIZACIJA« (DZ, STR. 103-120 TER 132-144)

1. DZ, str. 103. Naštej 3 razloge, ki so nekatere evropske države gnali v kolonizacijo Severne Amerike v 17. stoletju. Pojasni, na koga so kolonizatorji naleteli na področjih, kjer so se naseljevali. Opiši njihov odnos do staroselcev? (poleg vašega predznanja boste več o tem lahko, če boste želeli, dodatno izvedeli še na blogu v naslednji uri).

2. DZ, str. 103, 104. Navedi, katero znano naselbino so leta 1607 ustanovili Angleži v današnji zvezni državi Virginiji in po kom so jo poimenovali. Navedi, koliko kolonij so ustanovili Angleži v 18. stoletju na območju Severne Amerike.  Navedi vsaj 3 razloge, zakaj so bile kolonije pomembne za evropske države. Oglej si zemljevid v viru 1 na strani 104 in navedi 3 velike evropske države, ki so v 18. stoletju kolonizirale Severno Ameriko.

3. DZ, str. 104, 105. Britanske kolonije v Severni Ameriki so bile gospodarsko zelo uspešne, a politično in gospodarsko odvisne od angleške oblasti, ki jim ni dovolila niti predstavnikov v angleškem parlamentu. Oblasti v Angliji so jim omejevale svobodno trgovino in višale davke. Vojna med Francijo in Veliko Britanijo za kolonialno posest v Severni Ameriki je kolonije davčno še dodatno obremenila. Pojasni, kaj se je dogajalo decembra 1773 v Bostonu ter zakaj je prišlo do bostonske čajanke, ki je bila povod za ameriško vojno za neodvisnost in zakaj se tako imenuje. 

4. DZ, str. 105. Predstavi, kateri državi so leta 1774 zbrani predstavniki vseh 13 kolonij v mestu Filadelfija napovedali prekinitev trgovanja in kako je na to odločitev odreagiral njen kralj. Vojna je trajala več let, leta 1783 se je zaključila s podpisom pariškega sporazuma in porazom Velike Britanije v Ameriki. Pojasni, katera evropska država je v vojni pomagala kolonialistom in hkrati izčrpavala svojo finančno blagajno, kar se ji je kasneje na domačih tleh slabo obrestovalo?

5. DZ, str. 105. Navedi leto in dogodek, ki se je zgodil na ameriških tleh 4. julija in je vzrok, da v ZDA vsako leto ta dan obeležujejo z velikim praznovanjem in ognjemeti? Razloži, kdo je bil avtor Deklaracije o neodvisnosti in kaj je vseh 13 kolonij na njeni osnovi razglasilo in ustanovilo? Naštej vsaj dve pravici, zapisani v tem dokumentu.

6. DZ, str. 106., 107. Naštej tri temeljne človekove pravice, ki so jih leta 1787 uzakonili z ustavo v ureditvi novonastale države ZDA in so jih izpostavljali že razsvetljenci. Navedi, kateri izmed tako imenovanih »ustanovnih očetov« (Founding Fathers of the United States) – skupine ljudi, ki so podpisali Deklaracijo neodvisnosti ZDA, Ustavo ZDA oz. sodelovali pri ameriški revoluciji, se je zavzemal za federacijsko ureditev držav. Naštej še vsaj dva njihova predstavnika. Navedi na katere tri, med seboj neodvisne veje oblasti, je bila v novi državni ureditvi razdeljena oblast. Poimenuj, katero državno ureditev, v kateri vlada ljudstvo, so tako uvedle ZDA. Naštej vsaj tri primere pomanjkljivosti takratne ameriške demokracije. Pojasni, na katero zgodovinsko dogajanje se navezuje ameriški praznik zahvalni dan, ki ga večina Američanov praznuje vsak četrti četrtek v novembru.

7. DZ, str. 108, 109. Naštej 3 vzroke, ki so Francijo v 18. stoletju pripeljali do velike krize in posledično do revolucije. Pojasni, zakaj so bili s stanjem v državi še posebej nezadovoljni meščani in kmetje. Pojasni glavne zahteve predstavnikov tretjega stanu na srečanju predstavnikov stanov, ki ga je Ludvik XVI sklical 5. 5. 1789 v Versaillesu po več kot 100 letih?

8. DZ, str. 103. Pojasni na kateri zgodovinski dogodek iz leta 1789 se navezujejo Francozi, ko vsako leto 14. julija bučno slavijo državni praznik. Čeprav je bilo število rešenih zapornikov zelo majhno, je imel padec srednjeveške trdnjave Bastilje simboličen pomen. Pojasni zakaj.

9. DZ, str. 110. Pojasni vsaj 3 stališča o pravicah, ki so zapisana v Deklaraciji o pravicah človeka in državljana, ki jo je avgusta 1789 v duhu razsvetljenskih načel sprejela narodna skupščina.

10. DZ, str. 111. Kljub ustavnim spremembam iz leta 1791, ko je bila Francija uzakonjena kot ustavna monarhija, so se politične in družbene razmere v Franciji zaostrovale. Pojasni, zakaj so se v notranje razmere v Franciji vmešale tudi sosednje države in jo napadle. Z mnogimi nasprotniki revolucije so krvavo obračunavali. Navedi, kateri je bil najpogostejši način njihove usmrtitve. Pojasni, kakšno državno ureditev je leta 1792 razglasila narodna skupščina po zaprtju kralja in kraljice in kakšno usoda ju je doletela. Navedi vsaj 3 informacije, ki si si jih zapomnil/a o francoski kraljici Mariji Antoinetti.

11. DZ, str. 111. Revolucija v Franciji je postajala vse bolj krvava. Pojasni, kako in po čem so se imenovali predstavniki skrajne levice, ki so leta 1793 prevzeli oblast in jih je vodil Maximilien Robespierre. Navedi njihov prepoznavni znak. Obdobje njihovega enoletnega vladanja med francosko revolucijo imenujemo obdobje jakobinske strahovlade ali terorja. Pojasni zakaj. Naštej vsaj 3 pozitivne ukrepe ali pridobitve, ki so jih uvedli jakobinci.

12. DZ, str. 112. Zaradi brezobzirnega terorja je leta 1794 jakobinska vlada padla, Robespierre pa je bil javno usmrčen.  Na ponovnih volitvah je zmagala meščanska vlada, ki se je povezala z vojsko, ki je dobivala vse večjo moč. Eden njenih generalov -  Napoleon Bonaparte je leta 1799 z državnim udarom prevzel oblast v Franciji in s tem je bilo tudi konec francoske revolucije. A kljub temu je imela in še do danes ima izjemen pomen in vpliv. Navedi vsaj 3 njene posledice.

13. DZ, str. 114. Navedi vsaj 4 ukrepe, ki jih je Napoleon Bonaparte izdal oziroma izvajal po svojem kronanju za cesarja leta 1804. Poimenuj njegovo vladavino.

14. DZ, str. 115. Naštej štiri države, ki so proti Franciji in Napoleonu sklenile koalicijo ter se borile proti njemu v t. i. koalicijskih vojnah. Poimenuj admirala, ki je za Veliko Britanijo dosegel pomembno pomorsko zmago pri Trafalgarju na jugu Španije.

15. DZ, str. 116. Pojasni proti komu in zakaj je Napoleon Bonaparte uvedel celinsko zaporo in ali je bil uspešen. Leta 1812 se je Napoleon Bonaparte s t .i. Veliko armado odpravil na pohod proti Rusiji. Pojasni, zakaj nekateri menijo, da je bila to njegova usodna napaka. Razloži, kakšno taktiko je uporabila ruska vojska za obrambo pred francoskimi silami, da bi otežila njihovo napredovanje in oskrbovanje. Ko je Napoleon Bonaparte prispel do goreče Moskve in tam ni dočakal ruskega carja Aleksandra I, za katerega je prvotno menil, da se mu bo predal, mu ni preostalo drugega, kot da svoji vojski zaradi hude zime ukaže umik nazaj. Na kratko predstavi stanje in razmere v francoski vojski na poti domov.

16. DZ, str. 117. Z drugim imenom poimenuj bitko pri Leipzigu leta 1813, kjer so združene vojske Rusije, Prusije, Avstrije in Švedske premagale Napoleona. Po njej je bil izgnan na otok Elbo, od koder je pobegnil in še 100 dni vladal Franciji. Poimenuj kraj Napoleonove zadnje bitke -  na področju današnje Belgije blizu Bruslja, kjer je bil Napoleon Bonaparte leta 1815 dokončno premagan. Pojasni, kje je preživel zadnja leta in zakaj.

17. DZ, str. 118.  Poimenuj province, ki jih je Napoleon Bonaparte ustanovil leta 1809 in s pomočjo zemljevida v DZ naštej dežele na današnjem slovenskem ozemlju, ki so spadale pod nje. Pojasni zakaj je hotel Avstriji preprečiti dostop do morja.

18. DZ, str. 119. Naštej vsaj revolucionarne 4 ukrepe, ki jih je francoska oblast uvedla v slovenskih deželah. Navedi, kateri znani slovenski pesnik se je navduševal nad Napoleonom in mu celo posvetil pesem Ilirija oživljena. Pojasni zakaj.  Navedi vsaj dve poimenovanji ali obeležji oziroma dva kraja v Ljubljani ali kje drugje v Sloveniji, ki ju povezujemo s časom Napoleona ali z njim samim.

19. DZ, str. 132, 135, 136. Navedi vsaj 4 lastnosti stvaritev, ki jih pripisujemo baroku. Poimenuj tri baročne znamenitosti v samem centru Ljubljane.

20. DZ, str. 138. Pojasni, na osnovi česa je nastala knjiga Janeza Vajkarda Valvasorja »Slava vojvodine Kranjske« in o čem govori oz. kaj vsebuje. (https://bernarda1.blogspot.com/p/zgodovina-8-r.html)

21. DZ, str. 142, 143. Na kratko pojasni osnovne značilnosti zgodnjih kapitalističnih (predindustrijskih) proizvodenj izdelkov - založništva ter manufaktur. Poimenuj proces velikih sprememb v načinu proizvodnje konec 18. stoletja.

2. KVIZ PREVERJANJA

TEDEN: 10. 5. 2020 - 17. 5. 2020

URA: 13, 14

Pozdravljeni,
smo teden dni pred 2. preverjanjem znanja iz zgodovine in upam, da tedensko pridno utrjujete snov. Ker vem, da ste obremenjeni z različnimi predmeti in nekateri od vas ta teden pišete tudi 2. preverjanje za DKE (naj vas spomnim, da sem vprašanja za vajo pred 2. preverjanjem DKE že preko povezave posredovala na konec zadnje učne ure DKE),  sem se odločila, da vam bom že konec tega tedna na to stran na konec današnje snovi dodala rumeno obarvano povezavo, ki vas bo vodila skozi vprašanja za ponavljanje in utrjevanje pred 2. preverjanjem znanja zgodovine. Tako se boste lahko dlje časa pripravljali in utrjevali snov in se ne boste izgubljali v podrobnostih, pač pa se boste lahko usmerili v bistva. Ko boste rešili vsa vprašanja in jih ponovili, sem prepričana, da boste naslednji teden uspešno pisali 2. kviz preverjanja, kar bo odlična odskočna deska za dobro oceno v kvizu ocenjevanja, ki bo sledil v sredo, 27. 5. 2020.
Danes bomo obravnavali dve snovi, ki bosta samo v kakšni bistveni točki zajeti tudi v preverjanju in vprašanjih nanj, vendar želim, da preberete besedila na blogu in si pogledate posnetke in se bomo tako po njej bolj lahkotno sprehodili, vse naloge v DZ pa so neobvezne. Drugo temo - Industrializacija pa bomo danes komaj dobro začeli in jo bomo nadaljevali naslednjič. Snov naslednjega tedna ne bo več prišla v poštev za pisno preverjanje in pisno ocenjevanje, da se boste lahko posvetili ponavljanju in utrjevanju. Želim vam veliko energije in zelo uspešen in zanimiv teden,

Bernarda

Barok
Industrializacija

Barok je umetnostni slog, ki se je razvil konec 16. stoletja v Italiji in je zaznamoval celo 17. in 18. stoletje. Tudi ta slog je izražal nov pogled na svet, naravo in na medčloveške odnose. Rimskokatoliška cerkev je po tridentinskem koncilu (končal se je leta 1563 in kot se še spomnite s svojimi sklepi kot odgovor reformaciji reformiral katoliško cerkev) dobila nov zagon in začela umetnost uporabljati za širjenje novih verskih zahtev.

Za barok sta značilna pretiravanje in domišljija, prepoznamo ga po bogatih poslikavah stropov, veličastnih gradnjah, uporabi mnogih okraskov in pozlate, izrazito so bila poudarjena čustva in pretirano gibanje človeka. Barok je najbolj prišel do izraza v arhitekturi ter slikarski in kiparski umetnosti, viden pa je bil tudi v glasbi.

Baročni slikarji in kiparji so uporabljali prizore iz vsakdanjega življenja, krajinske in verske motive ter mitološke prizore. Najbolj znani predstavniki so: Rembrandt, Rubens, Velazquez in Caravaggio.

S klikom na spodnji posnetek boste izvedeli več o baročni umetnosti in jo primerjali z renesanso ter preko zgodbe o svetem Pavlu (prvotno imenovanem Savel) boste spoznavali odlike te umetniške slike. Za boljše razumevanje vam bom najprej razložila krščansko pojmovanje spreobrnitve svetega Pavla.

Znamenita slika Caravaggia predstavlja v krščanskem svetu dobro poznano Savlovo spreobrnjenje, ko v času, ko je goreče preganjal kristjane, na poti v Damask v začetku 30. let 1. stoletja, pride do odločilnega trenutka v njegovem življenju. Pade s konja in nepričakovano popolnoma spremeni svoje gledanje na svet. Vstali Jezus se mu prikaže kot žareča svetloba in z njim spregovori ter popolnoma spremeni njegovo razmišljanje. Savel za nekaj časa oslepi in njegova slepota simbolično prikazuje njegovo slepoto do resnice, luči, Kristusa... Ob spreobrnitvi in veri vanj spregleda in ko se njegove oči odprejo, spet vidi. Postane sveti Pavel in začne oznanjati krščansko vero po svetu.

Dvorci v baročnem slogu so odražali moč vladarjev in so jih obdajali razkošni vrtovi, pred njimi pa odprto dvorišče. Sobane so bile razkošno opremljene z baročnimi umetninami, ogromnimi zrcali , pohištvom, pozlato, okraski. Vzor evropskih dvorcev je postal Versailles. Tudi starejše dvorce in cerkve so preurejali v baročnem slogu.

Barok je najbolj do izraza prišel v razkošni cerkveni arhitekturi v času protireformacije, s katero je Katoliška cerkev kazala svojo moč tudi navzven. Notranjost cerkva je bila bogato okrašena z marmorjem, pozlato, okrasnimi kipi, veličastnimi poslikavami z versko vsebino in razkošnimi oltarji. 

Giovanni Lorenzo Bernini je ustvaril znani oltar v cerkvi svetega Petra  in obodno stebrišče na Trgu svetega Petra v Vatikanu. Stebrišče iz 284 stebrov, postavljenih v polkrogu, simbolično prikazuje roke, ki objemajo vernike na trgu. V sredino je postavil egipčanski obelisk iz Neronovega cirkusa in dve fontani.

V Slovenijo je barok prišel iz Italije in je najbolj viden v cerkveni arhitekturi. V Ljubljani sta  osrednji baročni znamenitosti frančiškanska in stolna cerkev svetega Nikolaja, njen najbolj prepoznavni baročni spomenik pa je Robbov vodnjak, ki je bil dokončan 1751 in predstavlja tri kranjske reke-Savo, Krko in Ljubljanico-,ki jih iz vrčev v vodnjak zlivajo razgibane moške figure.

Tako kot drugod po Evropi so se tudi na današnjem slovenskem ozemlju razširile gledališke uprizoritve z verskimi vsebinami, ki so pripomogle k utrjevanju katoliške vere. Posebej priljubljene so bile pasijonske igre, ki so uprizarjale trpljenje in smrt Jezusa. Za slovensko književnost je bil najpomembnejši Škofjeloški pasijon, ki ga zaradi zahtevne organizacije mnogih nastopajočih, kot redko izvajani spektakel, občasno še uprizorijo v Škofji loki.

Med pomembne pisne baročne stvaritve na območju današnje Slovenije sodijo tudi pridige kapucinskega meniha iz Vipavskega Križa - Janeza Svetokriškega, ki jih je izdal v petih knjigah z naslovom Sveti priročnik. Na Vipavskem Križu za obiskovalce v sklopu kulturnih dni še dandanes preberejo kakšno izmed še vedno aktualnih pridig tamkajšnjega prebivalca. S klikom na posnetek v lokalnem narečju poslušajmo tisto o potrpežljivosti med možem in ženo, oziroma kako je ženin poslal bodoči nevesti robček, v katerem so bile izvezene besede:" Bodi kakor ona"... 

Pomembno vlogo na področju znanosti je imela Akademija delavnih Ljubljančanov (Academia Operosorum Labacensium), ustanovljena 1693, ki je za potrebe študija ustanovila Semeniško knjižnico, ki je bila prva javna znanstvena knjižnica na tleh današnje Slovenije. S klikom na spodnjo povezavo si lahko ogledate ta mali ljubljanski skriti biser ali pa si celo preverte več informacij o njej.

SEMENIŠKA KNJIŽNICA

Leta 1701 so akademiki ustanovili združenje glasbenikov- Academia Philharmonicorum, kjer so se združevali plemiški in meščanski glasbeniki.

Slovenska filharmonija. Vir: Wikipedia

Temeljno literarno baročno delo je knjiga Janeza Vajkarda Valvasorja - Slava vojvodine Kranjske iz leta 1689. Knjiga je nastala na podlagi njegovega preučevanja in raziskovanja dežele Kranjske in poskrbela za njeno prepoznavnost v evropskem prostoru. Napisana je bila v nemškem jeziku. S klikom na spodnji posnetek si oglejte predstavitev tega izjemnega dela.

Industrializacija

19. stoletje so na gospodarskem področju zaznamovali industrializacija ter vse večji tehnični in znanstveni napredek, kar je korenito spremenilo gospodarstvo in družbo 19. stoletja. O kapitalu in kapitalistih ter sistemu kapitalizma smo se z nekaterimi od vas ravno pogovarjali v zadnjih tednih pri DKE, zato boste z lahkoto povezali snov, drugi pa boste malo pobrskali po možgančkih in se iz prejšnje konference spomnili, kako funkcionira družbeno gospodarski sistem, ki vključuje lastnike kapitala, ki na koncu procesa prevzamejo svoj dobiček ter delavce, ki za svoje delo dobijo plačilo. Kot vemo se med njimi vzpostavijo odnosi in razmerja, ki usmerjajo njihovo delo in vsakdan. 

Za hitro ponovitev in poglobitev znanja preberite v DZ na strani 140 strip, ki prikazuje kapitalistični sistem. Danes bomo govorili o njegovem nastanku, kot pa veste, je trenutno s svojimi dobrimi in slabimi lastnostmi prevladujoči družbenogospodarski sistem v svetu, kljub temu, da zaradi njegovih številnih slabosti mnogi iščejo idejo za boljši, pravičnejši sistem v delovanju sveta. 
Svoje znanje zgodovine iz tem, ki smo jih obravnavali v letošnjem letu, boste sedaj logično povezali z gospodarskimi ureditvami in njihovimi posledicami na življenje ljudi ter vedno novimi gonili gospodarskih sprememb in razvoja družbe. Šli boste skozi čas začetkov kapitalistične miselnosti v 16. stoletju ter razcveta kapitalističnega gospodarstva v Evropi, ki se je začel z industrijsko revolucijo 18. stoletja ter se z industrializacijo postopoma širil v 19. stoletju na druge celine.
Kapitalizem, tako kot drugi sistemi, ni ne črn, ne bel. Vsekakor se moramo zavedati pomena dobro delujočih podjetij na življenjski standard ljudi, hkrati pa je prav, da se vprašamo ali res potrebujemo vse materialne dobrine, ki nam jih sistem ponuja in za katerimi se družba žene in ali so to res vrednote, ki naj bi vodile naše življenje.  Ali je stanje in način življenja, ki ga imamo res pravično do vseh in ali nam tudi narava, od katere smo odvisni, sporoča, da smo na pravi poti? Začeti je potrebno pri sebi. Kaj bi lahko jaz sam spremenil v svojih navadah in načinu življenja in kaj dobrega bi lahko naredil v svojem okolju ali za širšo družbo ?
S klikom na spodnji posnetek si oglejte zanimivo predstavitev in pogled avtorja prispevka.

V DZ preberite strani od 141 do 146 in rešite pripadajoče naloge. 
S klikom na spodnje povezave si boste lahko ogledali nekaj posnetkov, povezanih z zgoraj omenjenimi vsebinami.

S KLIKOM NA SPODNJO POVEZAVO BOSTE PRIŠLI DO VPRAŠANJ ZA PONAVLJANJE IN UTRJEVANJE PRED 2. KVIZOM PREVERJANJA. PRIPRAVILA SEM VAM ZGOŠČEN POVZETEK SNOVI, DA SE NE BOSTE IZGUBLJALI NA STRANEH DZ MED RAZLIČNIMI PODATKI.  NEKATERI ODGOVORI SO ZELO KRATKI, NEKATERI TERJAJO RAZLAGO. MORDA SE VAM BO ZDELO ISKANJE IN PISANJE ODGOVOROV ZAMUDNO, ZATO BI VAM RADA POJASNILA, DA JE BISTVENO, DA VSE ODGOVORE POIŠČETE IN RAZUMETE IN TAKO UTRJUJETE ZNANJE, NI VAM PA POTREBNO ZA VAJO ZAPISOVATI POPOLNOMA VSEH POJASNITEV, LAHKO JIH SAMO USTNO, DA PREVERITE, ČE ZNATE. LAHKO PA SEVEDA VSE ZAPIŠETE, ČE ŽELITE IN VAM JE TAKO LAŽJE IN VAM NE VZAME PREVEČ ČASA. ŽELIM VAM VELIKO USPEHA PRI DELU IN ENERGIJO, DA SE POTRUDITE ŠE V TEH POMEMBNIH, ZADNJIH DNEH PRED PREVERJANJEM IN OCENJEVANJEM.

VAJE ZA PONAVLJANJE IN UTRJEVANJE PRED 2. KVIZOM PREVERJANJA IZ ZGODOVINE

TEDEN: 4. 5. 2020 - 10. 5. 2020

URA: 11, 12

Pozdravljeni,

prvomajski prazniki so za nami in prav je, da sedaj  nadaljujemo s polnim elanom do uspehov v mesecu maju. Glede na to, da ste dobili prve informacije o tem, da boste letošnje šolanje najverjetneje končali na daljavo, se mi zdi pomembno, da nadaljujete z istim tempom dela, ki ga imate in ne izgubljate dragocenih trenutkov, saj bo šolskega leta zelo hitro konec.

Kot sem vam obljubila, vam bom sedaj natančneje razložila način in kriterije ocenjevanja za 8. r. Glede na vaše v večini primerov marljivo in vestno delo pričakujem, da boste z enakim tempom dela dosegli zelo dobre rezultate in s tem tudi visoke ocene. 20. maja 2020 bomo pisali še eno preverjanje v obliki kviza, zato vam bom v naslednjem tednu posredovala vprašanja za pripravo, ki jih bo manj kot pred zadnjim preverjanjem, da se boste pri pripravi nanj koncentrirali le na najpomembnejše. Drugi kviz preverjanja znanja bo odprt od jutranjih ur v sredo 20. 5. 2020 do poznega večera v soboto, 23. 5. 2020.

Pisno ocenjevanje bo potekalo na enak način kot preverjanje znanja - v obliki kviza, vendar samo en dan in sicer v sredo 27. 5. 2020. Do kviza boste dostopali preko povezave na koncu vprašanj za ponavljanje in bo 27. 5. 2020 aktiven od jutra do poznega večera. 

V kvizih sem podaljšala čas pisanja, tako da boste v miru prebrali vsa vprašanja in odgovore in imeli čas za razmislek. 

Kriteriji pisnega in ustnega ocenjevanja ostajajo do konca šolskega leta enaki kot ob začetku, kriteriji ocenjevanja za dodatna dela pa veljajo samo za večji del obdobja v času pandemije v sklopu učenja na daljavo in sicer do vključno 8. 6. 2020. 

Pragovi med ocenami pri pisnem ocenjevanju znanja

0 - 44%	1
45 - 59%	2
60 - 74%	3
75 - 89%	4
90 - 100%	5

Do 8. 6. 2020 ostajajo na voljo različne možnosti dodatnih del, ki jih bom ocenila s samostojno oceno, če bodo ustrezala naslednjim kriterijem:

·     PPT predstavitev, ki vsebuje: ime in priimek; naslov predstavitve; najmanj 6 drsnic z obsegom besedila najmanj 300 besed, (brez naslovne in strani z viri); smiselno tematiko, vezano na obravnavano temo, ki ni dobesedno prepisana iz virov, ampak samostojno delo in prirejeno po virih; zapis vseh virov za fotografije, filmčke in besedila (v primeru internetnih virov zadostuje povezava).

·   Izdelava kviza ( izdelek vsebuje naslov, najmanj 15 vprašanj in ne ponavlja vprašanj že obstoječih kvizov in križank ter vključuje vse podatke: gesla, vprašanja, rešitve in je interaktiven ali pa napisan v Wordu- brez strokovnih in večjih pravopisnih napak).

·     Izdelava plakata. Plakat mora imeti naslov, biti razdelan na več krajših, preglednih besedil s ključnimi besedami in mora predvsem zadostiti vsebinskim ciljem ter vsebovati fotografije in risbe ter vse vire. Lahko si izberete katerokoli izmed tem, ki smo jih letos obravnavali. Plakat fotografirate in mi ga pošljete po e-mailu.

·    Glede na to, da v času dela od doma verjetno veliko preko različnih medijev komunicirate s sorodniki, vam predlagam, da s pomočjo narisane ali skopirane sheme ali pa s pomočjo ene izmed brezplačnih spletnih strani sestavite rodovnik svoje širše družine (čim dlje nazaj). Zapišite imena in priimke članov, datum rojstva (in smrti, če je oseba že umrla), sorodstvena razmerja, če se vam zdi potrebno (npr. oče, sin). Lahko dodate tudi kraje, od kod so prišli ali kam so se preselili, da boste sledili migraciji vaše družine. Osebe lahko tudi narišete ali nalepite njihove fotografije oz. kopije. Morda vas tako navduši, da boste z raziskavo nadaljevali v Nadškofijskem arhivu v Ljubljani ali kakšnem drugem  izmed cerkvenih arhivov v Sloveniji. Glede na to, da je veliko zapisov že digitaliziranih, je včasih delo lažje, kot bi pričakoval.

·     Pri zaključni oceni bom upoštevala tudi vašo aktivnost in tedenska javljanja ter poročanja o delu, druga manjša dodatna dela, ki ste jih v času pandemije opravljali in mi jih pošiljali in izpolnjen ter urejen delovni zvezek, ki ga bom pregledala na daljavo po potrebi, predvsem, če bo kdo med oceno.

·  Načrtujem, da boste večinoma imeli v maju že pridobljene ocene pri predmetu zgodovina, pričakujem pa vaš trud do zadnjega dne. Želim vam lep teden, Bernarda

NALOGA:

Napoleonovo osvajanje in njegov konec

Ilirske province

Igra-ponovitev francoske revolucije

Portret Napoleona leta 1805. Vir: Wikipedia

V času francoske revolucije so namesto pripadnikov višjih slojev dobili priložnost v vojski mladi, uspeha željni vojaki, tudi če niso izhajali iz zgornjih plasti družbe. Eden takih, ki je to priložnost izkoristil in s svojim ambicioznimi in uspešnimi vojaškimi akcijami hitro naredil vojaško kariero, je bil prav gotovo Napoleon Bonaparte. Kot sin uradnika sicer plemiškega rodu se je rodil na Korziki in začetek francoske revolucije dočakal v Parizu in se kot privrženec jakobincev boril proti zunanjim in notranjim nasprotnikom revolucije. Pri 24 je postal general francoske vojske in se na oblast povzpel 1795, ko je zadušil upor pariškega ljudstva in tako zaščitil vlado, zaradi česar je napredoval v poveljnika francoske armade. V bliskoviti vojni je osvojil severno Italijo in 1797 je francoska vojska prvič krenila proti Dunaju. Napoleonovi vojaki so zasedli tudi Ljubljano in Celovec, avstrijski cesar pa je bil prisiljen z njim podpisati mir.

O njegovih vojaški podvigih bomo danes v nadaljevanju še veliko slišali, zato naj začnem z nečim drugim, z zelo pomembnim predmetom, ki ni vojaški, a je povezan z Napoleonom.

Leta 1798 se je Napoleon odpravil na vojaški pohod v Egipt, ki je potekal v obdobju 1798- 1801 in s seboj vzel veliko francoskih znanstvenikov, da bi raziskovali, zbrali, popisali in zasegli bogato zgodovinsko, arheološko in kulturno dediščino Egipta. Egipčanska zgodovina ga je fascinirala in zelo zanimala in že leta 1798 je v Kairu ustanovil Egipčanski inštitut z večjim številom znanstvenikov. V času raziskovanja in popisovanja predmetov starega Egipta, so čisto slučajno naleteli na fantastično odkritje, ki ga na srečo niso uničili, ampak prepoznali kot pomembnega. Eden izmed francoskih stotnikov je 15. julija 1799 slučajno, pri vodenju utrjevalnih del porušenega oporišča blizu kraja Rosette (danes Rašid) v zahodnem delu Nilove delte, našel temni, granodioritni kamen z nenavadnimi zapisi. Takoj je prepoznal pomembnost kamna in ga dal prepeljati v inštitut v Kairo. Znanstveniki so ugotovili, da je na njem vklesano enako besedilo v treh različnih jezikih: egipčanskih hieroglifih, egipčanski demotski pisavi in v grščini. Zapisana je bila neka odredba Ptolemajcev iz leta 196 pr. n. št. in med drugim opisuje različne davke, mersko enoto, navodila za postavljanje kipov v templjih itd.. Ker je šlo za enako besedilo, so s pomočjo pisave, ki je bila zapisana in so jo znanstveniki poznali, uspeli razvozlati egipčanske hieroglife, kar je bil izjemen dosežek in prvič omogočil vpogled in boljše razumevanje stare egipčanske civilizacije. Ko so enkrat imeli ta ključ za prepoznavanje hieroglifov, so z leti so strokovnjaki izvedeli vse več podatkov iz zapisov egipčanskih hieroglifov  na različnih zgodovinskih predmetih in z vedno večjim znanjem o tej stari civilizaciji, se je v svetu tudi budilo vedno večje zanimanje zanjo. Vprašanje je, kaj bi o njej danes vedeli, če v času Napoleonovega bojnega pohoda na Egipt ne bi našli in ohranili kamna iz Rosette. 1801 pa so se Francozi morali umakniti iz Egipta in ga prepustiti na tem področju vojaško uspešnejšim Britancem, ki jim niso dovolili, da odpeljejo iz Egipta vse dragocene arheološke in druge zgodovinske predmete, ki so jih popisali. Britanci so jih zasegli in v veliki meri odpeljali v Veliko Britanijo. Kamen iz Rosette še danes hranijo v Britanskem muzeju v Londonu, kljub temu, da ga je Egipt že večkrat neuspešno zahteval nazaj kot ikono egipčanske istovetnosti. Žal je bilo mnogo arheoloških in drugih zgodovinskih najdb ter umetnin v dolgi zgodovini bojevanj in osvajanj držav nasilno odtujenih (v Egiptu še posebej) in države ali posamezniki kot novi lastniki odklanjajo njihove vrnitve v matične dežele.

Tako so danes razstavljene po različnih državnih ali privatnih zbirkah ali pa jih celo prodajajo na uradnih dražbah, kljub temu, da matične države opozarjajo, da pripadajo njim, saj so jim bile v preteklosti nasilno odvzete.

Kamen iz Rosette. Vir: Wikipedia

Napoleon se tik pred začetkom 19. stoletja že proslavil v vojaških zmagah in je po neuspehu v Egiptu ob podpori vojske in meščanstva po vrnitvi v Francijo izvedel državni udar in prevzel oblast. Poimenoval se je za prvega in dosmrtnega konzula ter se 1804 okronal za cesarja. S cesarskim nazivom je skušal pokazati, da bo nadaljeval tradicijo rimskih cesarjev in Karla Velikega. Glede na to, da so v Sveto rimskem cesarstvu vladarja vedno okronali papeži, Napoleon pa naj bi iz rok papeža vzel krono in si jo na glavo postavil sam, je tudi simbolično pokazal, da se je dvignil nad cerkev, kar je dokazoval tudi z ukrepi, ki jih je proti njej izvajal.S klikomna povezavo si oglej

Kronanje Napoleona

Zadnji sveti rimski cesar Franc II , kasneje imenovani Franc I Avstrijski, se je avgusta 1806 odpovedal prestolu, po vojaškem porazu s Francozi pod Napoleonovim vodstvom v znani bitki treh cesarjev ali bitki pri Austerlitzu (Slavkovu), (kjer je Napoleon premagal tudi ruskega carja Aleksandra I) in s tem je se je Sveto rimsko cesarstvo uradno končalo.   

Napoleonovo obdobje vladanja, ki ga imenujemo bonapartizem, poleg obsežnih vojaških pohodov in zmag zaznamujejo tudi uzakonitve pridobitev francoske revolucije (enakost pred zakonom, ločitev države in Cerkve, davčne reforme…). Kljub oznanjanju svobode pa je njegov režim s pomočjo policije nadzoroval državljane, preganjal nasprotnike, omejeval svobodo govora in izvajal cenzuro. Znan je bil tudi po tem, da je na mnoge pomembne položaje v državi in na osvojenih ozemljih nastavljal kar svoje sorodnike in najožje sodelavce.

Avstrija, Prusija, Rusija in Velika Britanija so proti Franciji sklenile protifrancosko koalicijo, da bi po eni strani preprečile širjenje idej francoske revolucije, po drugi pa, da bi se ubranile pred Napoleonovimi vojaškimi pohodi. V tako imenovanih koalicijski vojnah je Francija dosegala velike uspehe in postala najmočnejša država.

Velik poraz pa je doživela s strani Velike Britanije, kjer jo je v znameniti pomorski bitki pri Trafalgarju 21. 101 1805 ob španski obali premagal slavni admiral Horatio Nelson, ki je v odločilni bitki, ki jo je sicer dobil, izgubil svoje življenje.

Nelsonov spomenik v centru Londona na Trafalgar Square. Vir: Wikipedia

Horatio Nelson, admiral Velike Britanije, zmagovalec bitke pri Trafalgarju. Vir: Wikipedia

Zaradi hude pomorske izgube se je Napoleon odločil, da bo svojo veliko nasprotnico Veliko Britanijo onesposobil na gospodarskem področju in je zato proti njej uvedel celinsko zaporo (1806-1812), s katero je vsem evropskim državam prepovedal trgovanje z Veliko Britanijo. Ta je bila na začetku sicer gospodarsko prizadeta, a je kmalu posledice ublažila s povečano trgovino s svojimi kolonijami.

Zadnji sveti rimski cesar Franc II , kasneje imenovani Franc I Avstrijski, je odstopil avgusta 1806, po vojaškem porazu s Francozi, kjer je Napoleon v znani bitki pri Austerlitzu  (bitka treh cesarjev oz. bitka pri Slavkovu) premagal avstrijsko in rusko carsko vojsko in s tem je se je Sveto rimsko cesarstvo po 844 letih uradno končalo. Napoleon je oslabil Avstrijo in jo leta 1809 z ustanovitvijo Ilirskih provinc na delu njenega ozemlja odrezal od morja.   

Zaradi kršitve celinske zapore je Napoleon napadel tudi Španijo in Portugalsko, ker pa jo je kršila tudi Rusija, se je leta 1812 Napoleon odločil za pohod proti njej. Zbral je največjo vojsko do tedaj, ki je štela okrog 600000 mož, kar je bilo približno 2x toliko kot je bilo ruskih vojakov. Ogromna Napoleonova vojska, v kateri so bili tudi predstavniki osvojenih dežel, vključno s Slovenci, znana pod imenom Velika armada je korakala čez Evropo v napad proti Rusiji. Ruska taktika je bila takšna, da so Napoleona spuščali globje in globje v državo in njegovo vojska, ki je bila odvisna od hrane, ki jo je dobivala na poti, je bila vse bolj izmučena in odrezana od hrane in drugih rezerv. Rusi so v okolici požigali polja in uničevali vse, kar bi prišlo prav Francozom, ki nikakor niso prišli do bitke, ki so jo čakali. Odločilna bitka se je odvila že globoko v notranjosti proti Moskvi, blizu kraja Borodin, kjer so ruske sile pod vodstvom Kutuzova zadržale Napoleona, po bitki pa so se umaknile in tako si marsikateri zgodovinarji obeh držav različno tolmačijo uspeh bitke za svojo državo. Na poljih je obležalo okrog 60000 Rusov in 50000 Francozov. Oboji so se borili na življenje in smrt in ujetnikov praktično ni bilo. Samo trupla. Ko so Francozi prišli do Moskve, je ta že gorela in zastonj so čakali srečanje z ruskim carjem Aleksandrom I. Napoleon se je bil tako prisiljen začeti umikati domov in ker se je že začela izredno mrzla ruska zima, se je začela tudi kalvarija francoskih vojakov, ki so prezebli v tankih uniformah, podhranjeni in z ozeblinami, od lakote, bolezni, zmrzali in ranjeni od sprotnih, hitrih ,taktičnimih napadov ruskih enot, drug za drugim umirali ob poti proti domu. Jedli so konje in za hrano ali obleko bi zamenjali kar bi imeli, a niso imeli s kom. Tako se jih večina ni vrnila domov in Napoleonova vojska je v Rusiji zgubila precej več kot 300000 vojakov.

Napoleonov neuspeh so izkoristile Rusija, Prusija, Avstrija in Švedska in v znani bitki narodov pri Leipzigu leta 1813 premagale Napoleona. Prisiljen je bil odstopiti z oblasti in izgnan je bil na sredozemski otok Elbo, od koder mu je s pomočjo podpornikov uspelo zbežati in se vrniti na prestol še za 100 dni.

Združena vojska Prusije in Velike Britanije z zavezniki ga je odločilno premagala leta 1815 v predelu današnje Belgije, blizu Bruslja v znameniti bitki pri kraju Waterloo. Po njej je bil dosmrtno izgnan na otok Sveta Helena v Atlantskem oceanu, na katerem je leta 1821 umrl. Po nekaterih teorijah naj bi ga morda celo zastrupili.

V DZ na strani 117 si preberite zanimivo poročilo o prihodu Napoleona v Pariz, ko je prihajal iz ujetništva z Elbe, kjer boste videli, kako se je menjala vsebina poročevalcev sorazmerno z bližanjem Napoleona Parizu.

Na hitro za ponovitev preletite besedila v DZ od strani 114 do 117, vsekakor pa rešite pripadajoče naloge.

Ilirske province

Napoleon je v času osvajanj pod svojo oblast vključil tudi del današnjega slovenskega ozemlja, ki je imel zato drugačne zakone in način upravljanja države in se je razvijal drugače kot del, ki je ostal pod avstrijsko oblastjo. Tako smo se tudi Slovenci direktno in podrobneje srečali z idejami francoske revolucije in zato so se še posebej nekateri izobraženci (npr. Valentin Vodnik) kljub okupaciji navduševali nad Napoleonom.

Napoleonov spomenik v Ljubljani na Trgu francoske revolucije pri Križankah. Vir: Kraji.si

Leta 1809 je Napoleon porazil Avstrijo in zasedeni del današnjega slovenskega ozemlja priključil k tako imenovanim Ilirskim provincam (1809-1813). Več o njihovem nastanku in ukrepih oblasti na tem področju si preberite v DZ na straneh 118, 119 in 120. Rešite tudi vse naloge.

Na straneh 128 in 129 si lahko neobvezno preberete še nekaj zanimivih podatkov o Napoleonovem življenju.

Za zaključek rešite povzetek v razpredelnici na strani 131.

Za ponovitev danes ali kdaj drugič vam dodajam še filmček o Napoleonovem življenju in dogodkih v njegovem času, o katerih smo se danes učili.

NEOBVEZNO: Našla sem zelo zanimivo in poučno interaktivno igrico, ki vas vodi čez celotno francosko revolucijo in mislim, da vam bo všeč, z njo pa lahko tudi odlično ponovite celoten potek francoske revolucije. Dejstvo pa je, da je časovno precej dolga in si je zanjo potrebno vzeti čas, seveda pa jo lahko rešite le en del. Optimalno bi bilo, da bi morda kdaj v prostem času, namesto katere druge razvedritve, poskusili z igrico in bi videli, kako vam je všeč in morda si bo kdo izmed vas vzel čas za celotno (po moji oceni sigurno okrog 2 uri) in jo odigral do konca. Poskusite in mi sporočite, kako vam je bila všeč in kako vam je šlo.

 Igra Francoska revolucija

TEDEN: 
20. 4. 2020- 26. 4. 2020

URA: 9, 10

NALOGA:
Nastanek ZDA
Francoska revolucija

Dobro jutro,
sedaj smo pa že zelo blizu prvih resnejših počitnic po skoraj že pet tedenskem učenju na daljavo. Najprej bi vas rada zelo pohvalila, saj ste skoraj čisto vsi pisali prvo preverjanje znanja iz zgodovine in ste se odlično odrezali. Če bi ocenjevala, bi zapisala veliko petic in prav nobene negativne ocene, kar me zelo veseli in vam čestitam za zelo dobro opravljeno delo, kar je tudi odlična popotnica za vaše delo in znanje za naprej. Odlično ste se pripravili, nekateri pa ste verjetno ugotovili, da zmorete več in se boste prihodnjič še bolj potrudili.  Za naslednjič vas prosim, da se podpisujete IZKLJUČNO z vašim vzdevkom ali imenom IN priimkom.
V kratkem vam bom na blog posredovala naslednji (in tudi zadnji) datum preverjanja za zgodovino ter datum pisnega ocenjevanje znanja, ki ga bomo prav tako meseca maja izvedli na podoben način v obliki kviza. Zato je zelo pomembno za vas, da vse kvize tudi rešite, saj boste v prvih dveh spoznali način preverjanja in vaše trenutno znanje, v zadnjem kvizu pa vas bom ocenila in bo predstavljal vašo oceno v tem polletju. Ko bom napovedala datume, vam bom zapisala še kriterije ocenjevanja in možnosti in roke za pridobitev dodatne ocene z dodatnim delom, tako da si te stvari zelo dobro oglejte.
Želim vam krasne počitnice in veliko časa za vaša zanimanja.

Bernarda

Nastanek ZDA

Že zadnjič smo omenili, da so mnoge ideje razsvetljenskih mislecev vplivale na ideje ameriške in francoske revolucije. Danes se bomo posvetili obema in s tem v teh in naslednjih urah prehajamo v vedno bolj znana in razvpita ter zanimiva obdobja ameriške ter evropske zgodovine.

V 17. stoletju so Severno Ameriko kolonizirale različne evropske države. Za to so imele različne razloge: verske, zaslužek, nestrinjanje z oblastjo...). Evropski priseljenci so se na osvojenih območjih spopadali z odporom prvotnih prebivalcev, z lakoto, različnimi boleznimi in z novimi življenjskimi okoliščinami.

Leta 1607 so kolonizacijo Severne Amerike začeli Angleži in v današnji zvezni državi Virginiji so ustanovili svojo prvo naselbino, ki so jo poimenovali Jamestown po takratnem angleškem kralju Jakobu (angl. James).
S klikom na naslednji posnetek si boste ogledali nastanek kolonije v Jamestownu in spoznali razkorak med komercialnimi ameriškimi filmi o indijanski princesi Pocahontas in Johnu Smithu ter zgodovinsko resnico o njunem življenju..

Na območju Severne Amerike so Angleži v 18. stoletju ustanovili 13 kolonij, ki so se hitro razvijale. Pod vplivom puritancev in njihovimi moralno strogimi načeli se je začela oblikovati nova družba, v kateri so cenili znanje in sposobnosti posameznika in je bila drugačna od tiste v matični državi.

Rešite naloge v DZ na strani 103 in 104. 

Velika Britanija je bogatela na račun dobičkov plantaž tobaka, bombaža južnih kolonij ter obrti in trgovine severnih. Še posebej donosno pa je bilo izkoriščanje suženjske delovne sile. Velika Britanija prebivalcem kolonij ni priznavala enakega statusa kot tistim v matični državi in jim tudi ni dopuščala predstavnikov v angleškem parlamentu. Omejevala jim je svobodno trgovino, vojna med Francijo in Veliko Britanijo za kolonialno posest v Severni Ameriki pa je prebivalcem tamkajšnjih kolonij prinesla še dodatne davke.
Višek nezadovoljstva je bil dosežen z uvedbo novega davka na čaj, uvedenega brez sodelovanja zastopnikov kolonij. Zato so prebivalci Bostona decembra 1773 organizirali protest proti novemu davku. Bostončani so se oblekli v ameriške domorodce in zasedli britanske ladje s čajem, ter ga zmetali v morje. Ta dogodek predstavlja znano "bostonsko čajanko" in je bil povod za ameriško vojno za neodvisnost.
V DZ na strani 105 rešite nalogi 6 in 7.
S klikom na naslednji posnetek boste spoznali ozadje "bostonske čajanke".

Leta 1774 so se v Filadelfiji zbrali predstavniki vseh 13 kolonij in napovedali prekinitev trgovanja z Veliko Britanijo. Zato je britanski kralj v kolonijo poslal svojo vojsko in jih napadel. Vojski kolonistov, ki se je branila, je poveljeval George Washington in s temi spopadi se je začela vojna za ameriško neodvisnost, ki se je leta 1781 končala s porazom Velike Britanije.

4. julija 1774 so zastopniki kolonij v Filadelfiji podpisali Deklaracijo o neodvisnosti, ki jo je pripravil Thomas Jefferson. Z njo je vseh 13 kolonij razglasilo odcepitev od Velike Britanije in ustanovili so novo državo - Združene države Amerike. Danes v ZDA praznujejo ta dan kot dan neodvisnosti.

Na strani 105 si preberite vir 2 - odlomek iz deklaracije neodvisnosti in rešite naloge na naslednji strani.

Na strani 106 si oglejte definicijo federacije in preberite besedilo ter v njem podrobno spremljajte, kako so se razsvetljenske ideje izražale tudi v ureditvi novonastale države.

Na strani 107 si v shemi natančno oglejte značilnosti delitve oblasti v ZDA in jih primerjajte z ureditvijo v Sloveniji. Katere razlike ste opazili?

Preberite si še zanimivosti o zahvalnem dnevu, ozadju prihoda Kipa svobode v New York ter tako imenovanih očetih ZDA.
Zapišite ključne dogodke nastajanja ZDA v časovni trak na koncu DZ.


Francoska revolucija

Po smrti Ludvika XIV se je moč Francije zmanjšala. Zaradi razkošnega življenja plemstva, nesposobnih vladarjev in gospodarske krize, se je država znašla v veliki krizi, ki je pripeljala do revolucije in konca starega reda ter uveljavitve človekovih pravic in demokratične ureditve.
Francoska kralja Ludvik XV in Ludvik XVI sta  bila zelo nesposobna vladarja, ki sta nadaljevala s politiko absolutizma in razkošnim življenjem. Francija je zaradi tega ter visokih stroškov  udeležbe v ameriški vojni za neodvisnost, začelo primanjkovati denarja. Meščani so morali plačevati visoke davke, kmetje opravljati garaško tlako, prišlo pa je še do slabe letine. Sredi 18. stoletja je nastopila kriza, ki je Ludvik XVI ni znal rešiti.

Na strani 108 si oglejte družbene sloje v Franciji pred revolucijo in dopišite predstavnike stanov.

Po več kot 100 letih je Ludvik XVI 5. maja 1789 v Versaillesu sklical predstavnike stanov, da bi pridobil denar za rešitev iz krize. Predstavniki 3. stanu so zahtevali odpravo glasovanja po stanovih, ker na tak način niso mogli priti do večine in glede na to, da so bili najštevilčnejši stan, zahtevali glasovanje po posamezniku. Ker so predstavljali več kot 90% francoskega ljudstva, so zahtevali, da se tretji stan preimenuje v narodno skupščino oz. parlament ter na tak način želeli zastopati Francoze. Podprli so jih predstavniki nižjega plemstva in duhovščine. Kralj je po več kot mesec dni dolgi razpravi moral popustiti. Ker je od tedaj dalje kralj moral vladati skupaj z narodno skupščino, je bilo s tem konec absolutizma v Franciji. Narodna skupščina je začela pripravljati ustavo.
S klikom na spodnji video boste sledili prisegi narodne skupščine na tako imenovanem "teniškem igrišču".

Ko je Ludvik XVI poskušal ponovno prevzeti vso oblast, so pariški meščani 14. julija 1789 napadli srednjeveško trdnjavo Bastiljo, v kateri so francoski kralji zapirali politične nasprotnike. Kljub temu, da je bilo takrat tam zaprtih le par zapornikov, napad in porušenje trdnjave Bastilje simbolično pomeni upor proti kralju. Nemiri so se hitro širili in začela se je francoska revolucija.
S klikom na spodnji posnetek si oglejte padec Bastilje in njen simbolični pomen.

Narodna skupščina je avgusta 1789 sprejela pomembne sklepe za razvoj države v duhu razsvetljenskih načel. Izvedla je zemljiško odvezo ter s tem odpravila fevdalizem in davčne privilegije plemstva. Avgusta 1789 je sprejela Deklaracijo o pravicah človeka in državljana.

V DZ na strani 110 preberite vir 3- Deklaracija o pravicah človeka in državljana in rešite nalogo 4.

1791 je narodna skupščina sprejela ustavo, s katero je uzakonila novo ureditev Francije-ustavno monarhijo. Narodna skupščina je izpeljala volitve, vendar so imeli volilno pravico le moški z določenim premoženjem, ki so plačevali davke. Spremenila se je tudi vloga cerkve, ki so ji kasneje podržavili premoženje in odvzeli privilegije.

V DZ na strani 111 preberite o nastanku Deklaracije o pravicah žensk in državljank in odgovorite na vprašanji 5 in 6.

Kljub ustavi so se politične in družbene razmere v Franciji zaostrovale, nekateri plemiči in drugi višji sloji so bežali v sosednje države in njihove vladarje pozivali, naj se vmešajo v politično krizo v Franciji in jo napadejo ter ponovno uvedejo stari, absolutistični režim. Sosednje države so Francijo v strahu pred širjenjem revolucionarnih idej res napadle. Mnogi Francozi so takrat v želji po obrambi domovine stopili skupaj v boj proti zunanjemu sovražniku in pozivali k orožju in v takih razmerah se je leta 1792 rodila revolucionarna pesem Marseljeza, ki je danes narodna himna Francije, njeno besedilo pa še vedno priča o preteklih zgodovinskih dogodkih.

Znotraj Francije so se pojavili različni pogledi na revolucijo, zato so se morali revolucionarji bojevati tudi proti nasprotnikom revolucije tudi doma. Z njimi so vedno bolj nasilno obračunavali in revolucija je postajala vedno bolj krvava. V takšnih razmerah je skupščina 1792 zaprla kralja in kraljico, ki so ju ujeli, ko sta poskušala zbežati iz države, odpravila kraljestvo in razglasila republiko. Leta 1793 so kralja Ludvika XVI obsodili veleizdaje in ga obsodili, tako kot mnoge v tedanjem času, na smrt z giljotino. Enaka usoda je doletela tudi njegovo ženo, francosko kraljico Marijo Antonieto, hčerko habsburške vladarice Marije Terezije.

Francijo sta v tem času zaradi vojn zajeli pomanjkanje in vsesplošno nezadovoljstvo. Izpeljane so bile ponovne volitve, s katerimi so leta 1793 prevzeli oblast jakobinci (predstavniki skrajne levice), ki jih je vodil Maximilien Robespierre. Ime so dobili po cerkvi sv. Jakoba, v kateri so se srečevali, prepoznavni pa so bili po značilnih rdečih čepicah. Zagovarjali so obračunavanje z nasprotniki revolucije za vsako ceno in njihovo enoletno vladanje med francosko revolucijo se imenuje obdobje jakobinske strahovlade ali terorja, v katerem so pogosto odstranili nasprotnike revolucije brez dokazov in jih hitro obsodili pred revolucionarnimi sodišči. Odpravili so še zadnje ostanke fevdalizma in uvedli ukrepe v korist najrevnejšim slojem. Zaradi brezobzirnega terorja je leta 1794 jakobinska strahovlada padla, njen voditelj Robespierre pa javno usmrčen.

Na ponovnih volitvah je zmagala meščanska vlada. Da bi uredila gospodarske razmere in splošno nezadovoljstvo, se je morala povezati z vojsko, ki je zato dobivala vedno večjo moč, posamezni generali pa veliko veljavo. Eden takšnih generalov je bil Napoleon Bonaparte, ki je leta 1799 z državnim udarom prevzel oblast v Franciji. S tem se je tudi končala francoska revolucija.

Francoska revolucija pomeni prelomnico v boju za uveljavitev razsvetljenskih idej in začetek moderne dobe, ko so se uveljavile človekove pravice, absolutizem in fevdalni red pa sta bila dokončno odpravljena. Meščanski sloj je pridobival na moči. V Franciji se je prvič uveljavilo prepričanje, da je narod politična skupnost, ki jo sestavljajo vsi sloji prebivalstva in ne samo priviligirani stanovi.

V DZ rešite razpredelnici na strani 112 in 113 in raziščite, zakaj je bilo za geslo francoske revolucije izbrano geslo "Svoboda, bratstvo, enakost" in kaj pomeni.

Lahko si ogledate posnetek pesmi, ki na kratko povzame dogodke francoske revolucije.
Pesem o francoski revoluciji

TEDEN: 
13. 4. 2020- 19. 4. 2020

URA: 7, 8

Dobro jutro,
po praznikih spet začenjamo novi krog in za ta teden vam bom najprej predstavila vaje za ponavljanje. Kviz je že odprt, vendar imate na voljo par dni za reševanje, zato naj se vam nič ne mudi in preden se lotite kviza za preverjanje znanja, ki bo odprt do nedelje zvečer do okrog 22.00, vam svetujem, da ponovite snov. Za neznane besede vam svetujem, da uporabljate povezavo Fran na glavni strani bloga pod UPORABNE POVEZAVE.
Pripravila sm vam obsežnejši sklop vprašanj, ki mu lahko po vrsti po delovnem zvezku sledite in preverjate odgovore. Ne ustrašite se prosim, ker je vprašanj s krajšimi besedili nastalo malo več, zato vam svetujem, da se vsak po svojem občutku in času odloči, v kakšni meri in kako bo preletel vprašanja in poiskal morebitne odgovore.
Na koncu vsega pa vas čaka link do kviza, ki ima 20 vprašanj tipa a, b,c, d ali pa T/F, se pravi resnične in neresnične trditve. Na levi strani boste videli sekunde, ki se vam bodo odštevale, tako da boste lahko merili čas. Časa sem vam dala dovolj, da boste lahko tudi malo razmislili-30 sekund za tip naloge T/F in 60 sekund za izbirni tip med štirimi odgovori. Ne pozabite vpisati vaših vzdevkov ali imena in priimka, da bom vedela, kdo je kviz rešil.
Preden greste v akcijo naj vam še povem, da sem naložila še zelo zanimivo predstavitev vaše sošolke, ki mi je že nedavno predstavila Maore in svoje utrinke s srečanja z njimi. Seveda niso povezani z absolutisti in razsvetljenci, so pa aktualni in ogled predstavitve pa krasen način za sproščujoč, a poučen uvod v ponavljanje.
Želim vam uspešno ponavljanje in še uspešnejše reševanje kviza.  Rezultate kviza boste dobili sproti.

Bernarda

PREDSTAVITEV: Maori

Vprašanja za 8. razred za ponavljanje in utrjevanje za pripravo na preverjanje v obliki kviza 

ABSOLUTIZEM IN RAZSVETLJENSTVO

1. DZ, str. 86, 87.  Ob prehodu iz srednjega v novi vek je v nekaterih evropskih državah prišlo do sprememb v načinu vladanja. Posamezni vladarji so začeli krepiti svojo moč, saj ji je uspelo zlomiti moč fevdalcev in moč deželnih stanov je upadala. Filip II ( 1527-1598) je bil eden izmed prvih vladarjev, ki je začel krepiti svojo oblast in je bil tudi eden najmočnejših vladarjev svojega časa. Kateri evropski državi je vladal? Kaj pomeni izraz deželni stanovi?

2.  DZ, str. 87. Naštej najmanj tri ukrepe, ki jih je španski vladar Filip II uvedel z namenom, da doseže politično enotnost svojega velikega imperija.

3. DZ, str. 87. Večina Evrope  je v 17. stoletju čutila posledice 30 letne vojne 8lakot , kuga), pojavile pa so se tudi naravne nesreče. Zapiši enega izmed  pomembnih razlogov, zakaj je bila Francija izjema in je v tem času doživljala gospodarski in politični vzpon.

4. DZ, str. 87. V 17. stoletju je v Franciji  vladal Ludvik XIII, ki je prav tako stanovom odvzel pravico do odločanja o najpomembnejših državnih zadevah in je o vsem odločal sam. Naštej 3 ukrepe, ki jih je uvedel francoski vladar Ludvik XIII, da bi stanu plemstva odvzel privilegije.

5. DZ, str. 87. Katero oblast imenujemo absolutizem?

6. DZ, str. 87. Katero pomembno spremembo, povezana z vojsko, so pogosto uvedli absolutisti?

7. DZ, str. 87.  Absolutizem trdi, da vladar ni nikomur odgovoren, Kdo mu je po absolutističnih trditvah predal oblast?

8. DZ, str. 88.  Ludvik XIII je v Franciji nasledil njegov sin Ludvik XIV, ki je sledil zgledu vladanja svojega očeta. Kaj je bilo geslo, ki mu ga nekateri pripisujejo in  lepo označuje njegov način vladanja?

9. DZ, str. 88.   Naštej vsaj štiri pokazatelje samovoljnega vladanja francoskega kralja Ludvika XIV. Zakaj ga imenujemo tudi »sončni kralj«? (več si o njem lahko preberete v DZ na str.123)

10. DZ, str. 88. V času vladanja Ludvika XIV, je bil na mestu finančnega ministra zelo sposoben Jean Baptiste Colbert, ki je svetoval kralju, da podpira tiste dejavnosti, ki so državi prinašale največ dobička. Pojasnite, zakaj je bila francoska trgovina takrat tako dobičkonosna. Pojasnite tudi, kaj točno je pospeševala in kaj obdavčevala gospodarska usmeritev, imenovana merkantilizem.

11. DZ, str. 88. Kakšen je bil odnos Ludvika XIV do francoskih kmetov in kako so kmetje živeli? Kje so iskali zaposlitve. Kaj je manufaktura?

12. DZ, str. 88. Versailles je v času vladanja Ludvika XIV postal simbol razkošja, veličine in moči. Po njem so se v svojih gradnjah zgledovali mnogi Evropski vladarji. V nekaj stavkih pojasni, kaj je Versailles in kdo ter kako so v njem živeli? (več lahko prebereš v DZ na str. 123- 125).

13. DZ, str. 89. Katera evropska država je postala prva parlamentarna monarhija? Kaj pomeni izraz monarhija? Katera dva organa oblasti morata sodelovati v parlamentarni monarhiji, kot že namiguje njeno ime?

14. DZ, str. 89. Po državljanski vojni, ki je bila povezana s tem, kdo ima oblastjo in možnost odločanja v državi, je bil angleški kralj Karel I poražen in usmrčen. Angleški prestol je zasedel njegov vnuk Viljem III Oranski, ki je leta 1689 s podpisom Listine o pravicah parlamenta (Bill of Rights) končal nasprotja med parlamentom in kraljem. Naštej vsaj dve omejitvi vladarjeve oblasti, ki so zapisane v omenjeni listini.

15. DZ, str. 89. Angleški vladarji so od podpisa Listine o pravicah parlamenta o državnih zadevah odločali skupaj s parlamentom, v katerem so imeli svoje zastopnike predstavniki duhovščine, plemstva in bogatega meščanstva. Predstavniki katerega sloja niso bili zastopani v parlamentu?

16. DZ, str. 89. V Listini o pravicah parlamenta je zapisana tudi pravica do svoboda govora, razprav in pogajanj. Kaj je ta pravica predstavnikom angleškega parlamenta omogočila?

17. DZ, str. 90. Kateri interesi so leta 1707 Škotsko pripeljali do tega, da sta se z Anglijo združili v Veliko Britanijo?

18. DZ, str. 90. Naštejte vsaj 2 značilnosti, ki ločujeta absolutistično in parlamentarno monarhijo. Kaj pa imata skupnega?

19. DZ, str. 91. V 17. in 18. stoletju je obveljalo prepričanje, da se do novih spoznanj lahko pride z znanjem in razumom ter s pomočjo znanstvenih metod. V družbi pa so v ospredje stopale ideje, ki so zagovarjale enakost pred zakonom in pravico do svobode. Kako imenujemo novo filozofsko gibanje , ki poudarja pomen razuma in znanosti, svobodo izražanja, se zavzema za napredno družbo ter kritičen pristop do religije in podarja vrednost človekovega življenja?

20. DZ, str. 91, 92, 93. Naštej vsaj 3 najvidnejše razsvetljenske mislece.

21. DZ, str. 92.  Na osnovi predhodnega znanja o absolutističnih in parlamentarnih monarhijah pojasni svoje mnenje, zakaj je prav Velika Britanija tista, kjer so se najprej pojavile spremembe, ki so jih zagovarjali razsvetljenci ter zakaj so se ideje razsvetljenstva hitro prenesle in zakoreninile ravno v Franciji?

22. DZ, str. 92.  Izkušnja katerih težkih, več desetletnih preteklih dogodkov 17. stoletja je mnoge ljudi vedno bolj silila v drugačno razmišljanje in spoznavanje, da je pomembno, da so ljudje dobri in spodobni ter da je pomembno biti strpen tudi s tistimi, ki imajo drugačno mnenje ali vero?

23. DZ, str. 93. Razsvetljenci so razum, ki ga imamo vsi,  dojemali tudi kot sredstvo povezovanja med ljudmi. Jasno in zavestno so razmišljali o človeku in naravi in navdih našli v delih avtorjev iz preteklosti. Iz katerih dveh preteklih zgodovinskih obdobij so še posebej črpali znanja avtorjev znanstvenikov in drugih velikih mislecev?

24. DZ, str. 93. Nekateri veliki misleci razsvetljenstva, kot npr. John Locke so zagovarjali človekove »naravne pravice«. Katere pravice so tako poimenovali? Zagovarjali so tudi svobodo posameznika  in enakost med ljudmi ter kot. Npr. Voltaire tudi odvzem privilegijev. Kaj pomeni izraz privilegiji?

25.. DZ, str. 93. Charles de Montesquieu je zagovarjal delitev oblasti na tri medsebojne ločene veje oblasti: zakonodajno, sodno in izvršilno. Ali bi lahko rekli, da je bila to tudi kritika absolutističnega vladanja? Utemelji svojo trditev. Jean Jacques Rousseau je bil prepričan, da je dobra oblast tista, ki jo izvolijo ljudje. Ali to pomeni pravico, da se oblast, ki je ni izvolilo ljudstvo, lahko zamenja? Utemelji svojo trditev.

26. DZ, str. 93. Immanuel Kant je poudarjal pomen razuma in kritičen pristop do dogajanja v svetu ter izpostavil, da mora vsak človek razum uporabljati sam, brez vodstva drugega. Ali se strinjaš, da je njegovo gledanje na človeka in svet še vedno aktualen? Utemelji svojo trditev.

27. DZ, str. 93. Denis Diderot je bil urednik velikanske zbirke knjig, ki je pomenila vrh razsvetljenstva. Obsegala je celotni pregled dotedanjega znanja z vseh področij človekovega delovanja. Kako se je to obsežno delo imenovalo?

28. DZ, str. 93. Ideje razsvetljencev niso imele meja in so s svojimi pomembnimi spoznanji in mislimi vplivale celo preko oceana. Kateri dve pomembni revoluciji 18. stoletja, ki sta pomenili dokončni prelom z absolutistično ureditvijo, sta bili izvedeni pod vplivom razsvetljenskih idej?

29. DZ, str. 94. Ali so imele ideje razsvetljencev vpliv na vse sloje prebivalstva? Pojasni odgovor. Kaj misliš, kako so se na zahteve po pravicah za vse sloje odzvali vladajoči sloji? Pojasni svoj odgovor.

30. DZ, str. 95, 121, 125-128. Kako imenujemo evropske vladarje, ki so postopoma spoznavali prednost idej razsvetljencev in pri vladanju prevzeli nekaj njihovih idej, ki so temeljile na moči človekovega razuma in upoštevanju človekovih naravnih pravic? Z reformami so izboljšali socialni položaj ljudi in dvignili raven pismenosti, kar je okrepilo tako državo, kot vladarja. Poimenuj vsaj tri razsvetljene absolutiste.

31. DZ, str. 95. Eden vidnejših razsvetljenih absolutistov  je bil pruski vladar Friderik II, na katerega so vplivale tudi Voltairove ideje. Toda tudi pri vladanju Friderika II je bilo očitno, da so ga navdušile le razsvetljenske ideje o napredku na podlagi razuma, ideje o delitvi oblasti pa je zavračal, tako kot drugi razsvetljeni vladarji. Zakaj meniš, da je bilo tako? Naštej vsaj 3 njegove reforme za izboljšanje življenjskih razmer državljanom.

32. DZ, str. 95-98. Ena najznamenitejših razsvetljenih absolutistk in za ozemlje današnje Slovenije poleg svojega sina najpomembnejša, je bila ogrska in češka kraljica ter vladarica habsburških dednih dežel Marija Terezija (1740-1780). Ker ji okoliške države niso priznale pravice do oblasti, ki ji jo je pred smrtjo priskrbel njen oče Karel VI, je prišlo do nasledstvene vojne ( 1740-1748), v kateri se je spopadla z Prusijo, Francijo in Bavarsko. V vojni je izgubila gospodarsko zelo pomembno deželo Šlezijo, pokazale pa so se tudi številne slabosti  Habsburške monarhije in Marija Terezija se je odločila za temeljito prenovo.  Njeno delo je zelo uspešno nadaljeval njen naslednik, sin Jožef II. Naštej 8 področij, na katerih sta izvedla temeljite reforme in pri vsaki omeni vsaj dve novosti.. Kaj pomeni izraz reforma?

33. DZ, str. 98.  S pomočjo reform je  Habsburška monarhija postala ena najmočnejših evropskih držav, Marija Terezija in Jožef II pa sta njeno ozemlje še povečala. Reforme so izboljšale položaj kmetov, prav tako pa so vplivale  na številne spremembe na območju današnje Slovenije. Naštej in pojasni vsaj 3 spremembe, ki sta jih uvedla na našem ozemlju in s tem bistveno prispevala na izboljšan položaj kmetov. Navedi vsaj 2 spremembi znotraj gospodarskih reform, ki so na našem ozemlju izboljšale kopenske in vodne poti. Naštej 2 spremembi v nekmetijskih dejavnostih, predvsem v rudarstvu. Pojasni, kako se je s šolsko reformo dvignila splošna izobrazba prebivalstva in izboljšal položaj slovenščine (lahko si pomagaš tudi z DZ, str.97). 

 PREVERJANJE: kviz Absolutizem in razsvetljenstvo

Dobro jutro,
naše vrste so se ob koncu tedna močno okrepile in samo smo že skoraj v popolni postavi. Naj vas spet pohvalim za vaše zelo marljivo komentiraanje in vestno opravljeno delo. S takim odnosom do predmeta in do vašega lastnega izobraževanja in razglednosti, boste z velikimi koraki stopali proti vašim življenjskim ciljem, ki se vam bodo iz dneva v dan bolj pribljiževali in za vas ne bo meja.
Tudi  s komentarji v glavnem nimate težav. Včasih je sicer treba zamenjati brskalnik, npr. namesto Google Chrome uporabite Internet Explorer ali Firefox, včasih kdo še resetira, ampak načeloma je to to. Vseeno ni odveč, da vas še enkrat spomnim, da se mi oglašajte vsak teden in da vedno preverite, če je komentar, ki ste ga oddali, tudi res objavljen in da ste se podpisali z vzdevkom in ne z imenom. Če se kdaj zgodi, da komentarja ne morete oddati, takrat pa mi poročajte o vašem delu kar po elektronski pošti. Tja mi tudi pošljiate vsako dodatno nalogo, za katere naj vas spomnim, da nikoli niso obvezne in zato to vaše delo še dodatno ovrednotim.
Sedaj ste tudi že tisti najbolj pridni verjetno ugotovili, da vam pošiljam naloge za cel teden, saj sta na začetku naloge zapisani dve številki in dva naslova, kar pomeni, da sta mišljeni za dve šolski uri. Tisti, ki pa ste jutri morda pričakovali še več dela, si lahko oddahnete.

Upam, da ste ta teden že začeli ponavljati in utrjevati obravnavano snov, danes bomo šli s snovjo delno naprej, tako da bomo zaključili eno celoto, hkrati pa bomo del našega skupnega druženja preživljali v ponavljanju snovi, ki jo bomo naslednji teden še malo ponavljali, pa tudi že preverili vaše znanje z igranjem kviza. Danes bomo ponavljali in utrjevali snov preko kratkih filmov, naslednji teden pa vam bom še dodatno pomagala z nekaj vprašanji, na katera lahko med ponavljanjem odgovorite. Vprašanja bom postavila v istem zaporednem vrstnem redu, kot je zapisana snov v delovnem zvezku, da jim boste lažje sledili z delovnim zvezkom.
Konec tedna nas čaka podaljšani, praznični velikonočni vikend, vključno s ponedeljkom, za katerega vam želim, da ga preživite brez šolskih skrbi v miru v krogu svojih domačih.
Naslednje naloge vam bom posredovala v torek, 14. aprila. To bodo še delno naloge, namenjene ponavljanju in utrjevanju snovi - za ponavljanje dela 7 enote v vašem delovnem zvezku (strani 86-102) ter dela 8 enote (strani 121-131). Hkrati bom tedaj dodala na blog povezavo, ki vas bo vodila do kviza z  vsebinami iz omenjenih enot, ki ga je potrebno rešiti do nedelje 19. aprila zvečer. V ponedeljek, 20. aprila ta povezava ne bo več aktivna in kviza ne bo več možno rešiti. Kviz bo predstavljal preverjanje znanja, tako da boste vi in jaz videli in dobili občutek, koliko ste se v zadnjih tednih naučili. Kviza ni potrebno začeti reševati takoj v torek, lahko se nanj počasi pripravljate tekom tedna in večkrat ponavljate snov. Ko se boste čutili pripravljene za vstop v "vladarske dvore in med razsvetljence 17. in 18.stoletja", ga odprite in rešite. Vprašanja bodo tokrat izbirnega tipa odgovorov: a, b, c, d ali pa izbira trditve med "da" ali "ne".Vsak odgovor ima časovno omejitev, ki se vam bo sproti prikazovala, da boste vedeli, kako hitro morate odgovarjati. Dobro razmislite o vprašanju in si natančno oglejte odgovore, preden se odločite za tistega, ki ga smatrate za pravilnega. Igrali ga boste lahko samo enkrat in odgovorov ne boste mogli več popravljati. Točke se vam bodo na koncu seštele in takoj boste lahko videli vaš rezultat, ki ga bom istočasno dobila tudi jaz. Če boste zelo dobri, vas bo sistem morda celo uvrstil na stopničke in vas odlikoval in se boste tudi vi počutili pomembni kot absolutistični vladarji.

V kviz se lahko vpisujete z vzdevki, ki jih že imate ali pa vašim imenom in priimkom, ne pa samo imenom, ker se ta lahko ponovi. To bo naš prvi kviz in nič se ne bojte, vprašanja ne bodo pretežka, morate pa se vseeno dobro pripraviti.
Pa se vrnimo na kraljevske dvore 18. stoletja.

Bernarda

TEDEN: 6. 4. 2020 - 12. 4. 2020

Ura: 5, 6

NALOGA
Ponovitev absolutizma in razsvetljenstva

Kulturno gibanje na območju današnje Slovenije v 18. stoletju

Razsvetljenske reforme Marije Terezije in njenega sin Jožefa II
Novoveški vladarji in njihove države



Začeli bomo s ponavljanjem in se najprej  s francoskim absolutističnim vladarjem Ludvikom XIV ogledali njegov znameniti dvorec v Versaju

Nadaljevali bomo z razsvetljenskimi misleci in njihovimi idejami, ki so vplivale na zaačetek revolucij v ZDA in Franciji.

Kratka predstavitev Marije Terezije

Ideje razsvetljenskih filozofov in razsvetljenega absolutizma so odmevale tudi na območju današnje Slovenije. Rešite naloge v delovnem zvezku na strani 99, nato pa na strani 100 preberite o kulturnem gibanju na področju današnje Slovenije v 18 stoletju in si podčrtajte najpomembnejše informacije.

Predstavitev knjige o Mariji Tereziji in vplivu njenih reform

Na straneh 101 in 102 si natančno preberite razsvetljenske reforme Marije Terezije in Jožefa II, ki so imele velik vpliv tudi na tleh današnje Slovenije. Rešite naloge na strani 102

Poslušali bomo posnetek rap pesmi o absolutističnih monarhih, nato pa si boste sami prebrali o življenju nekaterih pomembnih novoveških vladarje v delovnem zvezku od strani 123 do 7. naloge na strani 128 in rešili pripadajoče naloge. V besedilu podčrtajte pomembne podatke.  

Tako. Prispeli smo do trenutka, ko so se ideje razsvetljencev razširile po Evropi in preko njenih meja in oceana in spodbujale ljudi, da razmišljajo drugače in se postavijo za svoje pravice. Stojimo na pragu revolucij, ki bodo za vedno spremenile Evropo in svet, a to je že tema za drugič. 

Dobro jutro. 

Najprej pohvala. Prvi teden učenja je za nami in velika večina vas je odlično zastavila delo pri zgodovini. Bili ste tudi pridni "komentatorji", ravno iz osmih razredov pa sem prejela tudi največ zelo lepih in zanimivih dodatnih izdekov. Dva izmed njih objavljam tukaj. Zelo marljivo ste opravljali naloge, ki sem vam jih posredovala, si ogledali kratke filmčke, prebrali besedila v delovnem zvezku in rešili naloge. Veseli me, da ste mi sporočali, da so vam bili filmčki všeč in da vam je tak način učenja blizu in  da vam je olajšal učenje in bi želeli nadaljevati z njim. Naj vas še enkrat spomnim, da vsak teden preverite tudi glavno stran bloga s splošnimi informacijam, še posebej ta teden, ker sem zapisala nekaj pomembnih točk. Tam sem med drugim tudi objavila, da so podaljašali rok natečaja za strip o korona virusu. 
Posebej vas opzarjam še na navodila za ponavljanje in utrjevanje snovi, ki sem jih objavila na koncu vseh današnjih nalog. 

Lepo vas pozdravljam in vam želim zaanimivo delo in prijeten teden. 

Bernarda

TEDEN: 30. 3. 2020 - 5. 4. 2020

Ura: 3, 4

NALOGA

Zakaj so razsvetljenci želeli spremeniti svet?
Kako so razsvetljenci vplivali na evropske vladarje?


Za ponovitev snovi o absolutističnih vladarjih si najprej oglejte prvi posnetek s poudarkom na vladavini Ludvika XIV.

Beda in trpljenje, ki so ju ljudem prinesli verskimi boji, sta v 17. in 18. stoletju povzročila drugačno razmišljanje ljudi. Marsikdo se je začel spraševati, ali ni pomembneje, da so ljudje dobri, kot pa katere verske knjige uporabljajo in ali ne bi bilo bolje, da so drug do drugega strpni, čeprav so drugačnega mnenja in vere.

Razvije se novo filozofsko gibanje-razsvtljenstvo. Znanost na področju današnjih evropskih držav se je začela hitro razvijati in nadgrajevala so se dognanja humanističničnih znanstvenikov. Med ljudmi se je širilo prepričanje, da se do novih spoznanj pride preko znanja, razuma in znanstvenih metod. Poglabljali so se v naravo, v kateri ni bilo verskih razlik. Spet so črpali navdih iz starih Grkov in Rimljanov ter humanizma in renesanse. Eden največjih raziskovalcev Isaac Newton je svoja odkritja opisal v knjigi Matematična načela filozofije narave  (gravitacijski zakon, III. Newtnov zakon o pojavu mavričnih barv skozi prizmo, optika itd.). Znanost in razum sta postajala najvišji vrednoti. Poudarjali so, da sta dana vsem ljudem in da so med seboj enakovredni.

Spreminjal se je tudi pogled družbe, ki je začenjala zagovarjati enakost pred zakonom in pravico do svobode, kar je močno vplivalo tudi na ameriško vojno za neodvisnost in francosko revolucijo.
Nosilci razsvetljenskih idej so bili predvsem izobraženci. Spremembe so se pojavile najprej v Veliki Britaniji, kjer so imeli meščani preko parlamenta v novi oblike vladavine večjo moč pri odločanju kot v ostalih tedanjih evropskih državah.

Eni največjih razsvetljenskih mislecev tistega časa so:  Rene Descartes ("Mislim, torej sem."), Francis Bacon ("Znanje je moč".), Baruch de Spinoza ("Vsak človek lahko misli, kar hoče".). John Lock je zagovarjal človekove naravne pravice (do življenja, svobode in osebne lastnine) in pomembno vplival na ideje ameriške in francoske revolucije. Jean Jacques Rousseau je zagovarjal svobodo posameznika in enakost med ljudmi ter bil prepričan, da je dobra oblast samo tista, ki jo izvolijo ljudje. Charles de Montesquieu je zagovarjal delitev oblasti na tri med seboj ločene veje oblsti: zakonodajno, sodno in izvršilno. Francois-Marie Arouet Voltaire je zagovarjal svobodo posameznika, zavzemal se je za odpravo privilegijev in bil kritičen do absolutizma. Immanuel Kant je poudarjal kritični pristop do dogajanja v svetu ter izpostavljal, da mora vsak človek razum uporabljati sam,brez vodstva koga drugega. Denis Diderot je skupaj z drugimi razsvetljenci soustvarjal in bil glavni urednik Enciklopedije, zbirke knjig v 35 zvezkih, ki je predstavljala vrh razsvetljenstva in je obsegala celotni pregled dotedanjega znanja z vseh področij človekovega delovanja.

Preberite besedila v DZ od strani 91 - 94 in rešite naloge.

Predlagam, da si posnetek Razsvetljenstvo ogledate po prebranem besedilu in rešenih nalogah, ko boste ponavljali snov.



Kako so razsvetljenci vplivali na evropske vladarje?

Evropski vladarji vsaj sprva niso bili naklonjeni idejam razsvetljenstva. Nekateri izmed njih so postopoma ugotovili,  da te ideje pripomorejo tudi k večji moči države in vladarjev in so jih prevzeli, zato jih imenujemo razsvetljeni absolutisti. Ti so bili v glavnem navdušeni nad razsvetljenskimi idejami o napredku na podlagi razuma, niso pa se strinjali, da bi se oblast delila na tri dele.

Znani razsvetljeni absolutistični vladarji so bili: pruski kralj Friderik II (1712-1786), ogrska in češka kraljica ter vladarica habsburških dednih dežel Marija Terezija (1740-1780) in njen sin ter kasnejši vladar Jožef II (1780-1790), ruska carica Katarina II Velika (1762-1796).

Na pruskega vladarja Friderika II so v veliki meri vplivale Voltairove ideje. Okrepil je notranjo in zunanjo moč države ter izboljšal življenske razmere državljanov z različnimi reformami (uvedel je merkantilistični pristop, odpravil smrtno kazen, prepovedal mučenje, razglasil versko toleranco, spodbujal razvoj šolstva, kulture in modernizacijo uprave). Obdavčil je plemstvo in duhovščino. Oslanjal se je na dobro organizirano vojsko.

Nastop vladavine Marije Terezije so ob smrti njenega očeta zavračali tako Friderik II kot Francija in Bavarska, zato je prišlo do nasledstvene vojne, v kateri je Marija Terezija izgubila gospodarsko pomembno deželo Šlezijo. V vojni so se pokazale mnoge slabosti monarhije in vladarice se je odločila, da uvede mnoge temeljite spremembe-reforme. Delo sta nadaljevala s sinom Jožefom II in uvedla številne upravne, davčne, šolske, vojaške, gospodarske in cerkvene reforme, posebno pozornost pa je namenila tudi zdravstvu.
Reforme so močno okrepile moč države, izboljšale položaj kmetov ter pomembno vplivale na številne spremembe na območju današnje Slovenije.

Preberite si besedilo v DZ od 95-98, kjer bodite posebej pozorni na vsebino posameznih reform in rešite naloge.


NAVODILO za ponavljanje in utrjevanje snovi 

V naslednjem tednu (6. 4. 2020 - 12. 4. 2020) bomo zaključili s temo absolutističnega vladanja v Evropi ter razsvetljenstva (od str. 86 do 102) in izbirno temo Noveški vladarji in njihove dežele (121-131). Za tistem koncu tedna vam bom pripravila in poslala kviz, s katerim bomo ponovili in utrdili novo pridobljeno znanje. Za reševanje boste imeli na voljo dovolj časa in vam ga ne bo terba izpolniti isti dan. Kviz ni namenjen ocenjevanju znanja, pač pa njegovemu preverjanju in utrjevanju. Lahko si pomagate z delovnim zvezkom in blogom, saj je tudi uspešno iskanje informacij iz danih besedil pomembna spretnost, vendar pa vam svetujem, da boste sami lahko bolj verodostojno ocenili vaše trenutno znanje, da se najprej potrudite brez pomoči. Želim, da k reševanju kviza pristopite odgovorno in z vso resnostjo in ga ne rešujete površno, saj bo zame pokazatelj, kako vam gre. Znanje utrjujete že ves čas sproti s tem, da redno in čimbolj samostojno rešujete naloge iz delovnega zvezka. Seveda je pomembno, da preko linka na naslovni strani bloga v interaktivnih zvezkih preverite pravilnost rešitev.  Da boste pridobljeno znanje zares usvojili in čimbolj dolgotrajno obdržali, vam svetujem, da vsak teden vsaj na hitro ponovite posamezen del obravnavane snovi, preletite besedila s pomočjo besed, ki ste jih podčrtali, morda naredite kakšen miselni vzorec in skušate izluščiti ter si zapomniti najpomembnejše procese, dogodke, opise, razlage, imena in tu pa tam kakšno pomembnejšo letnico iz obravnavane tematike. Lahko si pomagate tudi z učenjem z bloga, kjer sem povzemala besedila in nekaj kjučnih besed že poudarila s krepkim tiskom ali pa si ponovno zavrtite kakšen filmček z razlago. Svetujem vam, da se učite tudi s pomočjo časovnega traka na koncu delovnega zvezka, ki vam bo olajšal časovno predstavljivost, lahko pa si izdelate oziroma rišete tudi svojega. V prihodnosti vas bom naučila, kako lahko v računalniški obliki izdelujete svoj časovni trak in se s tem učite in utrjujete snov na nov, zanimiv način. Poskušajte vedno razmišljati, kako so posamezni dogodki ali značilnosti obdobij ter razmišljanje posameznikov ter družbein zgodovinski procesi med seboj povezani, kaj jih je povzročilo, katere so njihove posledice oziroma v čem se razlikujejo. Posebno pozornost vedno posvetite tudi fotografijam zgodovinskih virov iz DZ, na katerih temeljijo določena današnja spoznanja in znanja. Za minimalno znanje, ki ga učenec ali učenka pokaže je dovolj prepoznavanje ali naštevanje, kot pokazatelji najvišjega nivoja znanja pri predmetu zgodovina pa se pričakuje tudi pojasnjevanje ali argumentiranje trditev, dobro povezovanje preteklega znanja, zaželjeni pa so tudi kakšni lastni ilustrativni primeri.

Želim vam  aktiven teden in prijeten vikend.
Bernarda

TEDEN: 23. 3. 2020 - 29. 3. 2020

Ura: 1, 2

NALOGA

Ponovitev - Razmere v 16. in 17. st. in kmečki upori; Absolutistične in parlamentarne monarhije v Evropi

Pri pouku zgodovine smo v obeh razredih, tako v 8. a kot v 8. b, obravnavali kmečke upore na današnjem slovenskem ozemlju. Zato se boste v prvi uri učenja na daljavo učenci v obeh razredih poenotili in ponovili snov, tako da najprej preberete ali ponovite besedila v samostojnem delovnem zvezku od strani 81 do strani 85 in rešite in zapišete vse pripadajoče naloge na omenjenih straneh (če jih še niste). Odgovarjate lahko s kratkimi odgovori.

Glede navodila za reševanje naloge št. 8 na strani 82:
Ker je skupinsko delo trenutno oteženo, naj si vsak izmed vas sam izbere enega izmed omenjenih virov od 3 do 6, v katerem so predstavljeni 4 večji upori na ozemlju današnje Slovenije, Avstrije in Hrvaške, in zapiše zahtevane podatke na list papirja, neodvisno od preglednice  na www. ucimte.com. Če pa kdo želi in ima možnost, da natisne preglednico, jo lahko uporabi. Rešitve naj bodo zapisane v delovnem zvezku ali na listu, ki ga vložite v delovni zvezek.

Najkasneje do konca tedna naj vsak izmed vas napiše krajši pisni sestavek o kmečkih uporih, ki je razložen v DZ na str. 82. Seveda si lahko pomagate z DZ. Sestavek je lahko res kratek, pomembno pa je, da vsebuje 5 kriterijev iz razpredelnice, ki jih boste ovrednotili. Kdor ima možnost, naj svoj sestavek poslika in ga preko računalnika ali mobilnega telefona izmenja s sošolcem ali učencem oz. učenko iz sosednjega razreda ter prosi, da ga sošolec oz. sošolka ovrednoti skladno z razpredelnico in zapiše kratko pohvalo in morebitni predlog za izboljšavo povzetka. Ovrednotenje povzetka in pohvalo oz. predlog za izboljšanje zapišite v DZ. Če te možnosti nimate, ovrednotite vaš izdelek sami in svoje ugotovitve prav tako zapišite v DZ. Pri vrednotenjih  izdelkov bodite pozitivno kritični, kar pomeni, da vsekakor poiščete dobre strani povzetka, ki jih lahko pozitivno ovrednotite, hkrati pa natančno preverite, če izdelek res vsebuje vse zahtevano in sošolcu ali sošolki prijazno sporočite vaše predloge izboljšav, če se vam zdijo res potrebni ali pa se vam zdijo dobri. Do samega sebe ni vedno lahko biti pozitivno kritičen, saj so nekateri prepričani, da delajo vse najboljše, nekateri pa so preskromni in vidijo napake tudi tam, kjer jih ni. Potrudite se, da boste kar se da verodostojni.

Naloge na strani 85 so izbirnega tipa, torej neobvezne, se pa upoštevajo za dodatno delo. Ker si v teh dneh samostojno razporejate vaš čas, dam na voljo 2 tedna vsem tistim, ki bi dodatno želeli opraviti eno ali več izmed treh ponujenih nalog:

a)     Strip o kmečkih uporih v 4 ali več fazah (lahko ga narišete v DZ ali na dodaten list, ki ga vložite v DZ).

b)      Na osnovi pritožbe kmetov cesarju Maksimiljanu iz leta 1515 (besedilo najdete na zgoraj omenjenem linku Mladinske knjige) sestavite seznam pritožb in sklepajte o vzrokih za upor. Razmislite, zakaj cesar ni ugodil zahtevam kmetov (seznam pritožb lahko narišete ali izdelate tako, da izgleda res kot originalni star dokument iz 15.st.).

c)      V obliki dramskega besedila zapišite pogovor med kmeti, ki oblikujejo pismo za cesarja.

d)      Razmislite, ali so kmečki upori izboljšali položaj kmetov in ali je bilo smiselno, da so se sploh uprli. Navedite čim več argumentov za ali proti, lahko pa napišete tudi sestavek v obliki debate.

Kdor bo opravil katerokoli izmed zgoraj naštetih 4 dodatnih nalog, naj jo fotografira in mi pošlje po elektronski pošti, obvezno pa naj tudi v komentar zapiše, da je naredil 1 dodatno nalogo, da bom preverila, kdaj je bila narejena in če ste jo poslali na pravi elektronski naslov in sem jo res dobila.

Kot zanimivost sem vam dodala še 2 posnetka. V prvem sta besedilo in glasba puntarske pesmi.

Drugi posnetek pa predstvlja koncertno moderno priredbo puntarske pesmi v avtorstvu znanega slovenskega glasbenika Iztokarja Mlakarja, ki v svoji priredbi izraža kritičen pristop do problemov kmeta v moderni družbi in primerja njegovo stanje z nevzdržno situacijo in upori kmetov v preteklosti. V besedilu pesmi in izvedbi si je avtor privoščil veliko pesniške svobode, zato moramo do aranžmaja, vsebine in izvedbe pesmi zavzeti kritičen pristop in jo razumeti ne kot poziv k nasilju, pač pa kot opomin na krivice in pritiske, ki jih je bilo deležno preprosto ljudstvo na ozemlju današnje Slovenije v preteklosti in njihov upor in zaznati povezavo z aktualnimi težavami moderne družbe.V kritičnem sporočilu družbi se avtor naslanja na zgodovinski spomin in namiguje, da tudi današnji prebivalci naše države ne bodo slepo stali in trpeli krivic ali kršenja pravic, ampak se bodo v tem primeru, tako kot njihovi predniki, zavzeli za svoje pravice in se aktivno uprli kršitvam in nepravičnosti, kar prikaže z motorno žago, ki tokrat ne predstavlja fizične grožnje ljudem, pač pa simbolično ponazarja upor proti krivicam in nepravičnosti.

Absolutistične in parlamentarne monarhije v Evropi

V novem poglavju boste spoznali različne oblike vladavin v Evropi v 17. stoletju. Pred branjem besedil se spomnite nekaterih družbenih oblik in vladavin, ki ste jih do sedaj že spoznali v različnih zgodovinskih obdobjih in krajih: matriarhat, patriarhat, aristokracija, demokracija, tiranija, monarhija… Preverite njihov pomen in značilnosti s klikom na slovenski spletni jezikovni portal Fran, ki združuje slovarje, slovenistične jezikovne vire itd.. Zapišite jih na zgornji rob delovnega zvezka in navedite njihove značilnosti ali pa prepišite definicijo, ki se vam zdi najbolj ustrezna. Katera izmed njih po vašem mnenju prevladuje v Evropi 17. stoletja?

Spomnite se tudi slike družbene piramide v fevdalizmu, vloge fevda in delitve na stanove (predstavnike plemstva, duhovščine in meščanstva, ponekod tudi kmetov). Ne da bi zapisovali, razmislite, od kod izhaja poimenovanje deželni/državni stanovi? Kaj je bila naloga posameznih stanov v primerjavi z vladarjevo?

Ob prehodu iz srednjega v novi vek se je marsikateri način vladanja v evropskih državah bistveno spremenil. Posamezni vladarji so v začetku krepili svojo moč, moč deželnih stanov pa je upadala. V samostojnem delovnem zvezku preberite besedilo na straneh 87, 88 in 89 o različnih oblikah vladavin v evropskih državah 16. in 17. stoletja in podčrtajte ključne besede ali pa pomembne dele besedil. Po branju vsakega besedila sproti pisno odgovarjajte na vprašanja in rešujte naloge.

Na strani 87, ki razlaga vladavino Španije, na rob DZ zapišite odgovora na vprašanji:

a) Zakaj je španski kralj Filip II (1527-1598) v svojem času postal najmočnejši vladar svojega časa?

b) Kako je kralj Filip II dosegel politično enotnost velikega španskega imperija?

Na strani 87, ki razlaga uveljavitev absolutizma v Franciji na rob DZ zapišite odgovora na vprašanji:

a) Katero pravico je francoski vladar Ludvik XIII v 17. stoletju odvzel francoskim stanovom?

b) Ali je bila uvedba najemniške vojske v Franciji velik udarec za plemstvo? Pisno utemeljite svoj odgovor.

Na strani 88 na levi rob pod sliko francoskega kralja Ludvika XIV, ki so ga imenovali tudi »Sončni kralj«, zapišite njegovo geslo vladanja in ga pojasnite.

S pomočjo delovnega zvezka rešite naloge na str. 88, ki se nanašajo na absolutistično vladanje francoskega kralja Ludvika XIV, ter naloge na str. 89, ki se nanašajo na gospodarsko usmeritev tistega časa merkantilizem.

Na str. 89 preberite, kako je Anglija postala prva parlamentarna monarhija na svetu, na strani 90 pa, kako je 1707 nastala Velika Britanija. Rešite naloge na str. 90 in vpišite odgovore na ustrezna mesta ter v razpredelnico.

Za lažje razumevanje življenja in dogodkov 17. st. vam prilagam še povezavo na krajši film, ki si ga lahko neobvezno ogledate. Govori o razmerah v Evropi. Film z naslovom »Kriza 17. stoletja« je krajši povzetek že obdelane predhodne snovi in prikazuje podnebne, gospodarske in verske spremembe ter vzroke, potek in posledice kompleksne 30. letne vojne, ki je pustila Evropo razrušeno, velik del prebivalstva pa je tragično preminil v vojni ali zaradi njenih posledic. Pojavlja se vprašanje, kako daleč so voditelji lahko pripeljali lastne državljane, da so se v času delovanja nekaterih velikih mislecev in znanstvenikov ter znanilcev napredka Evrope istočasno odvijala tako huda grozodejstva.

Želim vam prijetno učenje zgodovine na daljavo in veliko zanimivega raziskovalnega in ustvarjalnega samostojnega dela! Ostanite zdravi!

Bernarda

NAVODILA IN PRIPOROČILA ZA UČENJE ZGODOVINE NA DALJAVO

Pozdravljene drage učenke in dragi učenci 8. a in 8. b razreda!

Dobrodošli nazaj k uram zgodovine, ki vam bodo omogočale nadaljevanje poti skozi preteklost vse od katastrof, ki so pestile Evropo v 14. stoletju, prvih pomorskih odkritij in Kolumbove poti v Ameriko, življenja predstavnikov visokih civilizacij Amerike, trgovine s sužnji in drugih negativne ali pozitivnih posledic, ki so jih te poti in odkritja prinesle svetu, raziskovanja Afrike in Azije, humanizma kot novega pogleda na človeka in svet ter renesanse in njenih predstavnikov, ki so ta pogled izražali skozi umetnost. Seznanili ste se že z verskim razkolom in nastankom reformiranih cerkva v 15. in 16. stoletju ter spremenjeno politično in versko podobo Evrope in vplivom protestantizma in reformacije ter kasnejše protireformacije na področju današnjega slovenskega ozemlja. Spoznali ste hitro rast Osmanskega cesarstva od 15. stoletja dalje, posebej od osvojitve Konstantinopla leta 1453, ko je mesto postalo izhodišče za osvajalne pohode na zahod. Pogovarjali smo se o življenju v Osmanskem cesarstvu in vplivu njegove več stoletne vladavine na Balkanu ter o vplivu vpadov akindžijske konjenice na ozemlje današnje Slovenije. Naše druženje smo zaključili z nevzdržno situacijo evropskih kmetov, ki so trpeli pod silnimi bremeni vedno novih zahtev plemičev in vladarjev in se nanje odzvali z nasilnimi upori, ki so bili v obdobju med 16. in 18. stoletjem tudi na našem današnjem ozemlju krvavo zatrti. Glede na to, da sem prvi del zgoraj omenjene snovi že ocenjevala, zadnji del pa smo tudi že utrjevali in preverjali, saj so se šolska vrata zaprla ravno preden bi pisali pisni preizkus znanja, bi morali omenjene vsebine vsi že dobro poznati, tako da vam svetujem le, da jih občasno na hitro s pomočjo samostojnega delovnega zvezka ponovite, da ne boste prehitro pozabili pridobljenega znanja.

Prvo šolsko uro na daljavo bomo začeli s ponovitvijo kmečkih uporov na današnjem slovenskem  in razmerami v 16. in 17.stoletju v Evropi, drugo pa začnemo z novimi poglavji, ki nas bodo vodila preko pojava novih oblik vladavin v Evropi v 17. stoletju, preporoda na znanstvenem področju in človekovih pravic v obliki razsvetljenstva, podrobnejših razmer v 18. stoletju v Habsburški monarhiji, ki se je raztezala tudi čez današnje slovensko ozemlje, nastanka ZDA,  francoske revolucije in kasnejših Napoleonovih osvajanj ter industrializacije in korenitih gospodarskih in družbenih sprememb 19. stoletja ter vzpona in naraščajoče močjo meščanstva. Posledice procesov in dogodkov razburkanih stoletij od 15. do 19. stoletja, v katerih so se dogajale mnoge temeljne spremembe, ki so vplivale na tedanje življenje prebivalcev Evrope in drugih delov sveta, čutimo še danes. Zato je toliko bolj pomembno, da razumete procese, ki so se odvijali v preteklosti in jih znate uspešno povezovati s sedanjostjo. Kljub krajši prekinitvi pouka boste z vestnim in rednim delom lahko uspešno nadaljevali tam, kjer smo ostali. Pri učenju na daljavo ni več opravičenih ali neupravičenih izgovorov o morebitnih motečih sošolcih, pač pa bo do izraza prišel vaš lasten trud, osebna motivacija in redno delo. Naj vas spomnim, da se zgodovine ne učite le za ocene in NPZ in da ne predstavlja le skupek manj ali bolj zanimivih dogodkov v nekem času, pač pa gre tudi za razumevanje sedanjega stanja sveta in soodvisnost vseh ljudi in njihovih različnih možnosti in načina življenja - kot današnjo posledico nekih preteklih zgodovinskih procesov ali dogodkov. Dobro poznavanje  zgodovine vam omogoča tudi splošno razgledanost in morda kdaj celo kakšno treznejšo lastno odločitev.

Vaš zelo kvaliteten samostojni delovni zvezek bo vaše osnovno delovno orodje, ki vam bo zelo olajšal učenje na daljavo. Kot pove že ime samo, predvideva samostojno učenje, ki ga boste z njegovo pomočjo uspešno razvijali. Uporabljajte ga na podoben način kot prej, tako da si ob prebrani snovi podčrtavate pomembne besede in dele besedila, ki vam bodo kasneje omogočila lažje in hitrejše utrjevanje in ponavljanje snovi. Tako kot do sedaj nadaljujte s tisto tehniko učenja, ki vam najbolj ustreza. Lahko delate tudi miselne vzorce ali pa si ob straneh v delovnem zvezku izpisujete pomembne besede in podatke, oziroma dodajate nove.

Trenutno je za vaš uspeh zelo pomembno, da tedensko izpolnjujete obveznosti, ki vam jih bom pošiljala, sicer se vam bo nabralo preveč podatkov in snovi, ki jih ne boste uspeli povezati, ne bo pa časa, da bi zamujeno snov nadoknadili. Prepričana sem, da boste zelo uspešni, če se boste redno držali mojih navodil. Glede na situacijo in nov način učenja bom vso snov, ki jo morate znati do 9. razreda ustrezno in smiselno razporedila po urah ter izpostavila pomembnejše vsebine, manj pomembne pa skrajšala in izpustila. Verjamem, da boste vso predpisano snov z rednim delom zagotovo lahko usvojili. Osnovne informacije in zanimivosti za tekoči teden si vsak teden poglejte na osnovni strani bloga, kjer se vam bo vedno takoj odprlo besedilo tedna (v primeru, da se ne bi, kliknite na gumb domov na osnovni strani, ki vas bo povezal), natančnejša navodila za delo v 8. razredu pa boste našli v vašem označenem zavihku za 8. razred.

Ker vam žal ne bom mogla v živo približati in oživiti dogodkov iz zgodovine, jih umeščati v časovna obdobja in delati z materialnimi, pisnimi, ustnimi, avdiovizualnimi in abstraktnimi viri, ki predstavljajo temelj za spoznavanje preteklosti, se bomo morali vsi skupaj potruditi, da prenesemo naše dobro sodelovanje v razredu tudi v učenje na daljavo, oziroma v spletno obliko. Kot ste opazili sem za vas ustvarila svoj blog z željo, da vas bom preko njega čimbolj motivacijsko in uspešno usmerjala k vašemu samostojnemu delu, hkrati pa imela stik z vami preko »komentarjev«. Vitrine v ozadju razreda z materialnimi in pisnimi viri vse od prazgodovine do 21. stoletja, ki so nam popestrili ure, bodo še nekaj časa samevale. Zato bodo morali predmeti nekako oživeti preko virov v vaših samostojnih delovnih zvezkih ter na spletnih straneh in glede na brezmejne možnosti internetnih povezav računam na vašo radovednost in željo po zanimivostih ter delu s pomočjo spleta in z interaktivnimi materiali, tako da se bodo na tem področju za vas odpirale številne raziskovalne priložnosti. Sedaj boste postali samostojni zgodovinski raziskovalci in v tem vas bom vodila in podpirala. Pri vašem delu vas bom motivirala še z dodatnimi kratkimi filmčki in drugimi avdio-vizualnimi viri, oziroma vsebinami. Tudi delo z ustnimi viri ne bo trpelo, saj obdobje, skozi katerega trenutno potujemo, ponuja veliko ustnih virov, ki so bili kasneje zapisani. Dotaknili se bomo tudi abstraktnih virov in raziskovali »neoprijemljive vire« jezika, priimkov, krajevnih imen… Kadar boste v svojem raziskovanju virov na spletu ali vaših domačih knjižnicah ali celo pri pričevalcih naleteli na kakšen zanimiv vir, bom vesela, če me boste opozorili nanj in ga na kratko predstavili in bom vaš prispevek upoštevala kot vaše dodatno delo.

Vaš samostojni delovni zvezek je sestavljen tako, da ponuja več vsebin, kot se jih lahko v enem šolskem letu obravnava in zato nam ponuja v enotah, označenih z »izbirna tema« možnost odločanja, katero od izbirnih tem bomo obravnavali v celoti, katero delno in katero izpustili. Vsa tista besedila in naloge, za katere vam bom vnaprej sporočila, da so za vas izbirna in jih bomo preskočili, vam ni potrebno prebrati in reševati nalog. Kdor pa si bo na lastno željo vzel več časa ali ga bo tema podrobneje zanimala in bo prebral in si označil besedila ali pa opravil naloge, bom to upoštevala za dodatno delo tudi pri zaključnem ocenjevanju, tako kot do sedaj.

Hkrati vas še naprej spodbujam, da lahko, kdor želi, pripravi kakršnokoli predstavitev  (PPT, kratki film, fotografija vira ali manjši plakat-glede na trenutne razmere lahko tudi izdelek na A4- iz zgodovinske tematike, ki smo letos jo ali pa jo še bomo obravnavali. Vsak dodatni izdelek, ki ga boste izdelali v času učenja na daljavo, prosim fotografirajte in mi pošljite fotografijo na moj elektronski naslov, ki je objavljen na šolski spletni strani. Če se boste strinjali, bom nekatere izmed njih objavila tudi na našem blogu za spodbudo drugim. Verjamem, da razumete, da vseh izdelkov ne morem objaviti, se pa bom trudila, da bo prišel na vrsto vsak, ki bo želel in se bo za izdelek potrudil. Če mi boste poslali fotografijo samo v pregled in ne želite, da bi jo objavila, mi to prosim zraven napišite (tudi, če želite, da objavim samo izdelek, ne pa imena, mi to sporočite). Vsa dela, ki jih boste opravili doma, tako branje in učenje iz delovnega zvezka, reševanje nalog in dodatno delo bom skrbno tedensko beležila v obliki:  a) prebral/a besedilo, b) rešil/a naloge c) naredil/a dodatno delo ali izdelek. Zato bom potrebovala vašo povratno informacijo preko komentarjev, ki jih boste vedno podpisali z imenom in razredom.  Če od katerega izmed vas večkrat ne bom dobila povratnega komentarja, za katerega vas bom prosila, bom smatrala, da niste uspeli dostopali do spletnih strani in opravljali nalog, zato bom to preverila pri vaših starših. Zaupala bom vašim komentarjem o opravljenem delu, ki ga boste ob ponovnem  prihodu v šolo takoj potrdili tudi z izpolnjenim in urejenim delovnim zvezkom. Vaše skrbno in redno delo bo razvidno iz mojih zapisov in vaših komentarjev oz. fotografij in urejenih delovnih zvezkov. Da bomo znanje, ki se ga boste naučili, poleg številnih vaj v samostojnem delovnem zvezku, še dodatno sprotno preverjali, bomo to občasno naredili tudi v obliki kratkega zabavnega kviza, ki bo pokazal, koliko truda ste že vložili v vaše delo in kako vam gre. Datum, kdaj bomo igrali kviz bom napovedala vnaprej. Rezultati kviza ne bodo predstavljali ocenjevanja, pač pa preverjanje, ki lahko kasneje pripomore do hitreje pridobljene lepe ocene, podobno kot do sedaj, kadar sem si zapisala samo vaše znanje, ne pa neznanje.

Glede na to, da morate sedaj večino prostega časa koristiti doma, naj vas še spomnim na veliko izbiro interaktivnih igric za zgodovino, ki so lahko odličen pripomoček za utrjevanje in preverjanje snovi in dodatne informacije, zraven pa se lahko tudi zabavate. Na spletnem portalu Mladinske knjige ucimse.com čakajo na vas, da jih preizkusite. Preverite ali ste se že registrirali na začetku šolskega leta s kodo, ki je priložena vašemu delovnem zvezku, sicer naredite to zdaj. Tudi, če ste izgubili kodo ali ste pozabili vaše kapitansko ime, lahko to naredite ponovno s pomočjo elektronske pošte vaših staršev, ker trenutno koda ni nujna. Ob registraciji si v delovni zvezek obvezno zapišite vašo kodo in kapitansko ime, ki si ga boste izbrali. Če ga boste pozabili ali napisali kakšno črko narobe, povezava ne bo delovala. Pri registraciji pazite tudi na to ali ste izbrali velike ali male črke.

V letošnjem šolskem letu sem bila z vašim delom v šoli in doma ter aktivnim sodelovanjem večine učencev  zadovoljna in sem vas za to tudi pohvalila. Nenazadnje je vaše aktivno šolsko in dodatno delo prineslo mnogo zapisov v mojem bloku, tako pri preverjanju, kot tudi pri ocenjevanju, kar vam je prineslo tudi precej lepih ocen. Želim si, da se ta vaša aktivnost, vedoželjnost in pri nekaterih tudi ljubezen do zgodovine nadaljuje tudi v naslednjih tednih, saj vam bo vaše samostojno delo prineslo na dolgi rok veliko novega znanja in splošne razgledanosti. Verjamem, da ne boste izpustili iz rok priložnosti, da v teh dneh namenite učenju zgodovine vsaj toliko časa, kot ste ga, ko ste obiskovali šolo, saj se izgubljena priložnost nikoli več ne vrne.

Zgodovina je veda, ki se neprestano razvija in nadgrajuje in na njenih spoznanjih in znanjih stojijo vse naše civilizacije. Izvedeli smo že, da je zgodovina tudi učiteljica življenja in da se še kako navezuje na sedanjost. Tudi v trenutni situaciji  bi nam njena bogata spoznanja in modrosti morala koristiti.

Želim vam prijetno učenje zgodovine na daljavo in veliko zanimivega raziskovalnega in ustvarjalnega samostojnega dela!

Bernarda

POMEMBNO!

Nekateri učenci in učenke ste mi sporočili, da odkar ste si izbrali vzdevek, ne morete več objavljati komentarjev. Verjetno ste naredili kakšno napako v postopku, ker ste želeli spreminjati vaše ime v vzdevek. To ni potrebno. Tisti, ki ste že prej bili aktivni na blogu in ste se prijavljali kot anonimni, naredite vse enako kot prej, samo na koncu vašega komentarja se ne podpisujete z imenom, pač pa z vašim vzdevkom, ki ste mi ga poslali po elektronski pošti. To je vse. Tisti, ki se ne znate prijaviti kot anonimni, mi pišite po elektronski pošti in vam bom poslala navodila.Tisti pa, ki imate gmail, vas prosim, da pri komentiranju pazite, da vas google ne poveže neposredno z imenom z gmail-a, pač pa se morate pokazati kot unknown. Morda ga boste morali prej izključiti. Kdor mi še ni poslal vzdevka na elektronsko pošto, naj to čimprej stori. Če imate še kakršnekoli težave okrog objave komentarjev ali česa drugega, me prosim kontaktirajte. V primeru težav najbolje kar na email, da vam pošljem ustrezna navodila.

Vse, ki ste že objavljali v komentarjih ponovno prosim, da vse svoje komentarje, ki vsebujejo vaše ime in ne vzdevek, čimprej prekopirate in jih ponovno vnesete v nove komentarje, tako da se ne podpišete z imenom, pač pa z vzdevkom.Vse komentarje, ki vsebujejo ime, bom v tem tednu izbrisala, zato vas res prosim, da jih ČIMPREJ ponovno vnesete.

Vsi linki na desni strani glavne strani bloga so interaktivni in povezave delujejo. Če komu ne deluje, naj mi to sporoči po elektronski pošti in mu bom poslala navodila, kako na svojem računalniku odblokira vtičnik, da mu bo delovalo. 
Tam vas poleg interaktivnih delovnih zvezkov čakajo še druge koristne interaktivne povezave- npr spletna stran Fran, kjer boste lahko v trenutku našli vse tujke in druge neznane besede, ki se pri pouku zgodovine in DKE ali verstvih in etiki lahko pogosto pojavljajo. 
V rubriki ucimse.com lahko dostopate do vseh interaktivnih igric, ki so namenjene učenju zgodovine za vse razrede od 6 do 9 in so v tem času idealne za učenje in utrjevanje snovi, hkrati pa za zabavo. Brez težav se boste registrirali,če se še niste in dostopali do njih. 
Morda vas bo radovednost zamikala in boste pogledali, kaj se skriva pod linkom Na današnji dan, kjer boste vsak dan našli druge vsebine pomembnih zgodovinskih dogodkov, ki se vam bodo ob klikih odpirale druga za drugo in boste naenkrat priča dogodkom, ki so se zgodili točno na današnji dan v bližnji ali daljni preteklosti.