Nagradni 6-slični stripovski natečaj:
Življenje v času korona virusa je podaljšan do 1. maja 2020.
Kdor želi sodelovati, mi strip lahko še vedno pošlje do omenjenega datuma. Bernarda
Pozdravljeni,
V tem tednu praznujemo kar dva
državna praznika: dan upora proti
okupatorju in praznik dela.
27. aprila praznujemo Dan upora proti okupatorju.
Pred 79. leti je Nemčija, 6. aprila 1941, brez vojne
napovedi bombardirala Beograd in s
tem je tudi Kraljevina Jugoslavija stopila
v drugo svetovno vojno. Po kratkem
boju so nemške,
italijanske, madžarske in bolgarske vojaške
sile zasedle njeno ozemlje in ga razkosale. Ozemlje
današnje Slovenije so si razdelile štiri
države: Nemčija, Kraljevina Italija,
Kraljevina Madžarska in v majhni meri Neodvisna
država Hrvaška.
26. aprila 1941 so se
poleg predstavnikov Komunistične
partije Slovenije, ki je dala pobudo, na sestanku v vili književnika Josipa Vidmarja v Rožni
dolini v Ljubljani sestali tudi predstavniki
levega krila telovadnega društva Sokol, krščanski socialisti ter skupina kulturnih delavcev. Ustanovljena je bila Proti imperialistična
fronta, po Hitlerjevem napadu na Sovjetsko
zvezo junija 1941 pa se je preimenovala
v Osvobodilno fronto.

Vir: Srdjan Zivulovic/Bobo
Pred
spremembo imena, ki ga državni praznik nosi danes, se je praznik imenoval Dan osvobodilne fronte, za katero je sprva veljalo, da je bila ustanovljena 27. 4. 1941, čeprav je bilo
kasneje ugotovljeno, da je do
ustanovitve prišlo že en dan prej, in sicer 26. aprila 1941, ravno na dan, ko je Hitler obiskal Maribor.
VIR: http://muzejavnoj.ba/
Aktivisti so med 2. svetovno vojno po stenah
risali oznake OF, pisali razna gesla, trosili listke z bojnimi gesli, obešali
slovenske zastave, rezali telefonske žice itd... Znak Triglava je postal glavni
element kasnejšega grba OF in novih oblasti in je tudi danes osrednji element
grba Republike Slovenije.
Državni
praznik nas med drugim lahko opominja,
da tudi svoboda, v kateri danes
živimo, ni samoumevna in da si jo je
slovenski narod moral izboriti. Na nas pa je, da jo s pokončno držo in strpnimi in spoštljivimi medsebojnimi odnosi ohranjamo.
Želim vam lep praznik,
Bernarda
1. in 2. maja
praznujemo praznik dela.
Majski dan je prvotno slavil pomlad
ali preporod, ki ga v tem času spremljamo tudi v naravi. Tradicionalno
so majski dan v svetu obeleževali zbiranje rož in obredi, kot je plesanje
okrog mlaja, s katerim se slavi plodnost. V Sloveniji na predvečer
prvega maja zakurimo kresove. Že po poganskem,
staroslovanskem verovanju je boginja plodnosti Maja potrebovala za
preporod narave tudi moškega in zato je tu Kresnik, moški
simbol ognja in kresa. Kasneje se je razvijalo tudi vraževerje,
da na ta dan z neba priletijo čarovnice, ki so jih naši
predniki preganjali s kurjenji kresov in pokanjem možnarjev.
V zadnjih desetletjih pa je,
posebno v socialističnih in
komunističnih državah, majski dan postal delavski festival. Mednarodni praznik dela, ki se nam bliža in ga pri nas praznujemo ravno na ta dan, je državni praznik ter dela prost dan, praznujejo pa ga
v mnogih državah sveta, le da se datum praznovanja razlikuje od države do
države.
Vir: Wikipedia
Praznik dela izhaja iz prizadevanj delavskega gibanja, da bi obeležili težko in krvavo pridobljene ekonomske in socialne dosežke
delavcev. Praznik
predstavlja izvorno spomin na krvave
demonstracije delavcev v ameriškem
Chicagu leta 1886, ko je Federacija
organiziranih obrti in delavskih zvez zahtevala
več pravic, med njimi predvsem uzakonjen
8 urni delavnik. V podporo delavskim
organizacijam so se na ta dan v Chicagu v
velikem številu organizirali delavci
in pričeli z večdnevno splošno stavko.
Po prvotno mirnih demonstracijah, je
eksplodirala bomba in ubila 8 policistov. Na to je policija reagirala s streljanjem in ranila
več deset ljudi, nekateri so ranam podlegli. Kasneje je bila pravica do
8-urnega delavnika uveljavljena.
Tudi v Sloveniji ima praznik dela že
dolgo tradicijo, ki jo Slovenci včasih sicer različno doživljajo, a mnogi redno slavijo in praznujejo. Slovenska
tradicija prvi maj obeležuje s kresovi in nošnjo rdečih nageljnov,
v Ljubljani pa je še posebej znan pohod na Rožnik, kjer se zakuri
kres, naslednje dopoldne pa pod njim obeležujejo z govori. Poseben pomen ima tudi za Vičane in Šiškarje, ki so se že od nekdaj vsak
s svoje strani tudi na ta dan odpravili na vrh Rožnika, ki so si ga vsi lastili za svojega.
Želim vam lep praznik,
Bernarda