Izrek tedna:TVEGANO? NEDVOUMNO, TODA KAKO DRUGAČE REŠITI ČAST NARODA IN NJEGOVO BODOČNOST ALI CELO NJEGOV OBSTOJ? DRUGEGA IZHODA NI BILO. Josip Vidmar, slovenski literarni in gledališki kritik, dramaturg, prevajalec, esejist in politik

Nagradni 6-slični stripovski natečaj:

Življenje v času korona virusa je podaljšan do 1. maja 2020.

Več: NAGRADNI STRIPOVSKI NATEČAJ DO 1.MAJA

Kdor želi sodelovati, mi strip lahko še vedno pošlje do omenjenega datuma. Bernarda

Pozdravljeni,

V tem tednu praznujemo kar dva državna praznika: dan upora proti okupatorju in praznik dela.

27. aprila praznujemo Dan upora proti okupatorju.

Pred 79. leti je Nemčija, 6. aprila 1941, brez vojne napovedi bombardirala Beograd in s tem je tudi Kraljevina Jugoslavija stopila v drugo svetovno vojno. Po kratkem boju so nemške, italijanske, madžarske in bolgarske vojaške sile zasedle njeno ozemlje in ga razkosale. Ozemlje današnje Slovenije so si razdelile štiri države: Nemčija, Kraljevina Italija, Kraljevina Madžarska in v majhni meri Neodvisna država Hrvaška.

26. aprila 1941 so se poleg predstavnikov Komunistične partije Slovenije, ki je dala pobudo, na sestanku v vili književnika Josipa Vidmarja v Rožni dolini v Ljubljani sestali tudi predstavniki levega krila telovadnega društva Sokol, krščanski socialisti ter skupina kulturnih delavcev. Ustanovljena je bila Proti imperialistična fronta, po Hitlerjevem napadu na Sovjetsko zvezo junija 1941 pa se je preimenovala v Osvobodilno fronto.

Vir: Srdjan Zivulovic/Bobo

Pred spremembo imena, ki ga državni praznik nosi danes, se je praznik imenoval Dan osvobodilne fronte, za katero je sprva veljalo, da je bila ustanovljena 27. 4. 1941, čeprav je bilo kasneje ugotovljeno, da je do ustanovitve prišlo že en dan prej, in sicer 26. aprila 1941, ravno na dan, ko je Hitler obiskal Maribor.

VIR: http://muzejavnoj.ba/

Aktivisti so med 2. svetovno vojno po stenah risali oznake OF, pisali razna gesla, trosili listke z bojnimi gesli, obešali slovenske zastave, rezali telefonske žice itd... Znak Triglava je postal glavni element kasnejšega grba OF in novih oblasti in je tudi danes osrednji element grba Republike Slovenije.

Državni praznik nas med drugim lahko opominja, da tudi svoboda, v kateri danes živimo, ni samoumevna in da si jo je slovenski narod moral izboriti. Na nas pa je, da jo s pokončno držo in strpnimi in spoštljivimi medsebojnimi odnosi ohranjamo.

Želim vam lep praznik,

Bernarda

1. in 2. maja praznujemo praznik dela.

Majski dan je prvotno slavil pomlad ali preporod, ki ga v tem času spremljamo tudi v naravi. Tradicionalno so majski dan v svetu obeleževali zbiranje rož in obredi, kot je plesanje okrog mlaja, s katerim se slavi plodnost. V Sloveniji na predvečer prvega maja zakurimo kresove. Že po poganskem, staroslovanskem verovanju je boginja plodnosti Maja potrebovala za preporod narave tudi moškega in zato je tu Kresnik, moški simbol ognja in kresa. Kasneje se je razvijalo tudi vraževerje, da na ta dan z neba priletijo čarovnice, ki so jih naši predniki preganjali s kurjenji kresov in pokanjem možnarjev.

V zadnjih desetletjih pa je, posebno v socialističnih in komunističnih državah, majski dan postal delavski festival. Mednarodni praznik dela, ki se nam bliža in ga pri nas praznujemo ravno na ta dan, je državni praznik ter dela prost dan, praznujejo pa ga v mnogih državah sveta, le da se datum praznovanja razlikuje od države do države. 

Vir: Wikipedia

Praznik dela izhaja iz prizadevanj delavskega gibanja, da bi obeležili težko in krvavo pridobljene ekonomske in socialne dosežke delavcev. Praznik predstavlja izvorno spomin na krvave demonstracije delavcev v ameriškem Chicagu leta 1886, ko je Federacija organiziranih obrti in delavskih zvez zahtevala več pravic, med njimi predvsem uzakonjen 8 urni delavnik. V podporo delavskim organizacijam so se na ta dan v Chicagu v velikem številu organizirali delavci in pričeli z večdnevno splošno stavko. Po prvotno mirnih demonstracijah, je eksplodirala bomba in ubila 8 policistov. Na to je policija reagirala s streljanjem in ranila več deset ljudi, nekateri so ranam podlegli. Kasneje je bila pravica do 8-urnega delavnika uveljavljena.

Tudi v Sloveniji ima praznik dela že dolgo tradicijo, ki jo Slovenci včasih sicer različno doživljajo, a mnogi redno slavijo in praznujejo. Slovenska tradicija prvi maj obeležuje s kresovi in nošnjo rdečih nageljnov, v Ljubljani pa je še posebej znan pohod na Rožnik, kjer se zakuri kres, naslednje dopoldne pa pod njim obeležujejo z govori. Poseben pomen ima tudi za Vičane in Šiškarje, ki so se že od nekdaj vsak s svoje strani tudi na ta dan odpravili na vrh Rožnika, ki so si ga vsi lastili za svojega.

Želim vam lep praznik,

Bernarda

Izrek tedna: KDOR ŽELI NEKAJ NAREDITI, BO NAŠEL NAČIN. KDOR NE ŽELI, BO NAŠEL IZGOVOR. Pablo Picasso, špansko-francoski slikar, grafik in kipar

Nagradni 6-slični stripovski natečaj: Življenje v času koronavirusa je podaljšan do 1. maja 2020. Več: NAGRADNI STRIPOVSKI NATEČAJ DO 1.MAJA

Kdor želi sodelovati, mi strip lahko še vedno pošlje do omenjenega datuma. Bernarda

Pablo Picasso, špansko-francoski slikar, grafik in kipar                           Vir: Wikipedia

Lepo pozdravljeni,
zdaj smo pa že tik pred enotedenskimi počitnicami in verjetno se že vsi z eno nogo vidimo v njih. Po napornih petih tednih se bomo končno lahko bolje posvetili stvarem , ki jih imamo radi. Seveda še vedno v omejitvah, pa vseeno. Neke vrste svoboda, ki prija.
Gospod s slike, svetovno znani umetnik, ki ga povezujejo z marsikatero izjavo in stališči, nam pravzaprav ponuja smernice, tako za šolske dejavnosti, kot prosti čas in počitnice. Poglobite se v njegove besede in izkoristite, kar vam življenje ponuja.
Želim vam, da izkoristite svoje moči za uspešen teden, potem pa maksimalno uživate na zasluženih počitnicah. Srečno!

Bernarda

Izrek tedna: UČENJE JE KOT VESLANJE PROTI TOKU. TAKOJ KO PRENEHAŠ VESLATI, TE ODNESE NAZAJ. Benjamin Britten, angleški skladatelj

Benjamin Britten, angleški skladatelj. Vir: Wikipedia

Pozdravljeni,

četrti teden je že stekel mimo in glede na to, da smo imeli podaljšan vikend, bo ta teden še krajši. Še dva tedna in zaslužili si bomo že prve krajše počitnice. Učenci ste že krepko zaveslali v globino in širino različnih predmetov in zdaj je čas, da pregledate kje ste in kam naprej. Nabralo se je že kar nekaj snovi, ki jo verjetno uspešno utrjujete, kdor pa je na to pozabil ali pa si je celo vzel krajšo pavzo, naj si hitro prebere zgornji izrek angleškega skladatelja Benjamina Brittena. Tok vode je za vse nas enako močan. Pomembno je le kam se boste usmerili in s čim in kako hitro in vztrajno boste veslali. Zdaj je trenutek za veslanje, trenutek za medsebojno pomoč v čolnu, trenutek za smer v zmago. Želim vam prijeten teden, poln drobnih zmag in novih, koristnih spoznanj.

Bernarda

OBVESTILO: 

TA TEDEN, 18. 4. 2020 SE IZTEKA NATEČAJ ZA 6-SLIČNI STRIP O ŽIVLJENJU V ČASU KORONA VIRUSA MUZEJA NOVEJŠE ZGODOVINE  (KDOR ŠE ŽELI SODELOVATI, NAJ MI STRIP POŠLJE DO ZGORAJ OMENJENEGA DATUMA)
NAGRADNI NATEČAJ 6-SLIČNI STRIP ŽIVLJENJE V ČASU KORONA VIRUSA

Izrek tedna: ŽIVÉ NAJ VSI NARÓDI, KI HREPENÉ DOČAKAT' DAN, DA KODER SONCE HODI, PREPIR IZ SVÉTA BO PREGNAN, DA ROJAK PROST BO VSAK, NE VRAG, LE SOSED BO MEJAK! France Prešeren, slovenski pesnik

France Prešeren, slovenski pesnik, Vir: Wikipedija

Pesem Zdravljica, 7. kitica himna RS Slovenije, Vir: NUK

Prejšnji teden je Evropska komisija podelila znak evropske dediščine desetim znamenitostim, ki pričajo o evropskih idealih, vrednotah, zgodovini in povezovanju. Iz Bruslja so sporočili, da je med prejemniki znaka evropske dediščine tudi Prešernova Zdravljica, ki med drugim opeva svobodo in sožitje med narodi.

Sedma kitica te pesmi Franceta Prešerna na melodijo istoimenske zborovske skladbe Stanka Premrla je bila leta 1991 izbrana tudi za slovensko himno. Po besedah zgodovinarja Boža Repeta, Prešernova Zdravljica, ki je v osnovi napitnica, sodi med redke "nebojevite" himne, na katere so vplivale ideje francoske revolucije in svobodomiselnosti ter združujejo nacionalno idejo z internacionalizmom. Ocenil je, da "Slovenska himna torej zavrača vojne in prepire in poudarja povezanost in prijateljstvo med narodi. Čeprav je pesem nastala davnega leta 1844, je vedno znova aktualna. Še posebej v današnjem kriznem času, ko je znova na preizkušnji humanizem, domači in internacionalni." 

V želji, da mednarodno prepoznavanje slovenske himne kot simbolične zgodovinske vrednosti v procesu evropskega združevanja tudi nam vsem v teh trenutkih prinese povezanost, solidarnost in mir, vam želim miren in uspešen teden.

Bernarda