ZGO 9. r.

POSEBNO OBVESTILO: 

NEKATERI ME OBVEŠČATE, DA VAŠIH NOVIH KOMENTARJEV VEČ NE VIDITE. TO JE ZATO, KER SMO S KOMENTARJI ŽE ZAPOLNILI OSNOVNO STRAN 9. RAZREDA. VSI VAŠI IN MOJI KOMENTARJI, KI JIH NE VIDITE, SO VIDNI, VENDAR BOSTE MORALI ZA NJIHOV PRIKAZ OD ZDAJ DALJE VSAKIČ- ČISTO NA DNU STRANI-KLIKNITI NA NAPIS:

 Naloži več...IN SE VAM BODO PRIKAZALI. KAR VESELO NAPREJ S KOMENTIRANJEM.

TEDEN: 18. 5. 2020 - 24. 5. 2020
URA: 15, 16 

Pozdravljeni še zadnji teden učenja na daljavo,

ker ste tisti srečneži, ki bodo že čez en teden lahko namesto doma gulili klopi v šoli, vas še zadnjič nagovarjam na strani bloga za zgodovino in kar ne morem verjeti, da sem to zapisala in da je končno prišel dan, ko boste nekateri spet lahko nazaj v šoli. Verjetno ste že zelo vznemirjeni, saj se nekateri verjetno že zelo dolgo ali pa celo ves čas pandemije niste videli in gotovo že komaj čakate, da se boste naklepetali. V varni razdalji seveda. Poleg veselja srečanja pa vas čakajo še zadnje preizkušnje in vam želim, da zberete vso energijo in izkoristite še zadnje dneve oz. tedne ocenjevanja. Mimogrede bo minilo, zato se potrudite.

Kar se tiče zgodovine, sem danes na blog naložila še vsebino evropske in svetovne povojne zgodovine, do petka pa bom naložila še povzetek povojne Jugoslavije in nastanek in razvoj Slovenije. Tako kot se bo konec tedna izteklo naše delo na blogu, se bo počasi zaključila naša snov in v naslednjih tednih nove več ne bo, ker se bomo v šoli pogovarjali o teh dveh sklopih z zadnjega tedna. 

Za vaše delo v šoli potrebujete delovne zvezke in pisala, ki jih morate OBVEZNO naslednji teden prinesti v šolo, da si boste z njimi pomagali pri delu, tudi če vanje ne boste več zapisovali. Delovne zvezke uredite do naslednjega tedna, ker jih iz šole najverjetneje več ne boste smeli nositi domov. Vse zvezke bom pregledala (to ne pomeni, da morate imeti rešene vse naloge, pač pa, da je razvidno, da ste tekoče delali snov). Posebej je to pomembno za tiste, ki bi bili morda med oceno. Če bo kdo želel izboljšati oceno, se bomo individualno dogovorili, če boste opravili še kakšno dodatno nalogo za oceno. Poleg ocene iz kviza ocenjevanja, ki jo boste pridobili ta petek, boste dobili še oceno, ki smo jo dogovorili že pred pandemijo in bo iz sestavka o holokavstu, ki ga je večina že oddala (kdor ga še ni, naj mi ga čimprej pošlje-ne kaj holokavst je, ampak kratko razmišljanje in vaše mnenje o njem-lahko samo ena mala stran in mi pošljete kar na email) in kratkega zapisa o viru- predmetu, ki ga boste izbrali v šoli (načrtovala sem na obisku muzeja, ki še ni izključen, ampak do takrat boste imeli že zaključene ocene). Točna navodila vam bom dala v šoli. 

Za ta teden vam predlagam, da se ne obremenjujete s snovjo, ki sem jo objavila in jo bomo podrobneje obravnavali in poglabljali naslednji teden (seveda jo lahko že do petka preberete, če imate čas in zaželjeno je, da bi si zanjo lahko vzeli čas po kvizu, ni pa nujno, če ste ta teden obremenjeni še s čim drugim), ampak se maksimalno posvetite utrjevanju snovi za kviz ocenjevanja, ki bo ta petek, 22. 5. 2020 od jutra do 23.00.  Prejšnji teden je večina izmed vas zelo dobro pisala preverjanje, tako da verjamem, da se boste dobro odrezali tudi na kvizu ocenjevanja. Kviz ocenjevanja bo predstavljal večinoma kombinacijo vprašanj prejšnjih dveh kvizov, zato se potrudite, da dobro ponovite snov tudi s pomočjo obeh setov vprašanj, ki sem vam jih posredovala v preteklosti, kot pripravo nanju. Vaša hitrost na kvizu ni pomembna in ne šteje za oceno, štejejo le procenti pravilno rešenih odgovorov. Kviz ocenjevanja bom dodala v petek pod ta uvodni nagovor pred besedilo iz nalog in se bo imenoval KVIZ OCENJEVANJA ZGO 9.r. V času dela na daljavo ste me večinoma zelo pozitivno presenetili s svojo odgovornostjo in vestnim in rednim delom ter javljanjem na blogu. Kljub vsem težavam in vašim in mojim naporom, sem vam hvaležna za pozitivno izkušnjo, ki sem jo pri delu na daljavo imela z vami in se vam zahvaljujem za vaš trud in dobro medsebojno sodelovanja. 

Glede na to, da verjamem, da ste do konca šolanja v osnovni šoli vsi že spoznali, da se učite za sebe in za življenje in ne za učitelje ali pa dokazovanje okolici, pričakujem od vas, da boste tudi kviz ocenjevanja reševali pošteno in pokazali svoje lastno znanje brez pripomočkov ali večkratnih poskusov, ki jih računalnik vedno zabeleži in mi jih sporoči. Ne bodite pošteni samo do mene, ampak predvsem do sebe in se dobro pripravite in dajte vse od sebe, da boste lahko ponosni na znanje, ki ste ga v tem času osvojili. Jaz na delo teh mesecev večine vas vsekakor sem in vam želim veliko sreče in uspeha pri reševanju kviza ocenjevanja in se zelo veselim, da vas v kratkem spet vidim.
Srečno!

Bernarda

KVIZ OCENJEVANJA ZGO 9. r.




S klikom na link, si boste lahko ogledali kviz o 2. sv. vojni, ki jo je za vas pripravila vaša sošolka z vzdevkom Mati Terezija in ga lahko rešite za vajo o 2. sv. vojni. Ko ga boste rešili, lahko preverite, če ste dobili pravo geslo, ki je zapisano na koncu.

Kviz 2. sv vojna ZA VAJO

Sklikom na naslednji link pa si lahko ogledate PPT predstavitev vaše sošolke Pilar, ki je izbrala zelo zanimive fotografije iz okupirane Ljubljane. Spodaj prilagam besedilo, ki ga je zapisala ob slikah.
Okupirana Ljubljana
1. 

Okupirana Ljubljana-Pot ob žici
2. 

Ljubljana je bila okupirana 23. februarja 1942. Sprva jo je zasedla Kraljevina Italija, kasneje pa Tretji rajh.

3.

Že konec januarja 1942 je bil Kraljevi italijanski kopenski vojski izdan ukaz, da prične obdajati Ljubljano z žičnimi ovirami, da bi preprečili stik mesta s primestnim okoljem.

Glavna faza gradnje pa se je pričela 22. februarja in bila končana naslednji dan ob 14i uri. Še isti dan ob 15i uri je visoki komisar za Ljubljansko pokrajino Emilio Grazioli izdal Prepoved izhoda iz mesta Ljubljane.

Izvajali so preiskave hiš. Aretirali pa so tudi vse zdrave moške stare med 20 in 30 let ter jih odpeljali v vojašnice.

4.

S postavitvijo bodeče žice je bil prepovedan prost vstop v mesto in izstop iz njega. 41 km dolg obroč je dajal vtis koncentracijskega taborišča

V mesto so smeli skozi 11 prehodov na glavnih cestah vpadnicah samo dobavitelji živil in tisti, ki so imeli takšno javno službo, da je bil njihov odhod utemeljen. Na nadzorovanih prehodih pa so se morali izkazovati z osebnimi listinami in prepustnicami.

5.

Vsem, ki so hoteli kje drugje iz mesta, je komisar zagrozil, da bodo nanje streljali že po enem samem pozivu podnevi, ponoči pa brez poziva.

6.

Mesto je bilo ujeto in zaprto.

Poleg zunanjega, obrambnega pasu pa so Italijani vpeljali še notranji obroč znotraj samega mesta. S tem so ločili center Ljubljane od Viča, Šiške in Most.

Po pločnikih so stali leseni španski jezdeci, z ozkimi prehodi, skozi katere so mogli ljudje le po eden. Postavili so tudi cestne prepreke in stražarnice, ki pa niso bili stalno nameščeni in so jih občasno premikali.

7.

S koncem 2. Svetovne vojne, je bila 9. maja 1945 osvobojena tudi Ljubljana. Nemške oborožene sile so se umaknile brez boja. V mesto so prišli Partizani.

Do 26. maja pa so meščani uničili skoraj celotni obrambni pas okoli Ljubljane.

8.

Leta 1953 je bil postavljen prvi spomenik na Dunajski cesti.

Leta 1957 pa se je izvedla prva športno rekreativna prireditev v vspomin na medvojni žični obroč, ki jo še danes poznamo kot Pot ob žici.

Pot ob žici okupirane Ljubljane poteka vsako leto na Dan zmage 9. maja.

Ljubljana je edino glavno mesto v Evropi, ki je bilo v času vojne popolnoma obdano z žično ograjo.

V priznanje za preživetje v okupiranem mestu je bila leta 1970 kot prva v SFRJ odlikovana z redom narodnega heroja.

NALOGA:
 

Ureditev sveta po 2. sv. vojni in gospodarske spremembe

FLRJ, SFRJ, Slovenci po 2. svetovni vojni, Slovenija kot samostojna država

Po veselju ob koncu 2. sv. vojne, je sledila streznitev in  trpljenje mnogih ljudi se je nadaljevalo, saj je vojna za seboj pustila opustošenje, bedo in pomanjkanje. Milijoni ljudi (med 50 in 70) so v vojni umrli, mnogi so izginili, postali invalidi, sirote. Uničena so bila mesta, prometna infrastruktura in gospodarstvo.

 Ameriški vojak ob novici zmage poljubi mimoidoče dekle v New Yorku. Vir: Wikipedia

Evropa se je po vojni soočala z begunsko krizo in s humanitarno katastrofo. Odpirali so begunska taborišča in zbirne centre za ljudi, ki so se vračali iz taborišč, izseljence in vojne ujetnike. Z domov so izgnali več kot 13 milijonov Nemcev, ki so živeli zunaj predvojnih nemških meja. Stalin je ukazal preselitev milijonov Ukrajincev, Tatarov in drugih, ki jih je obtožil domnevne kolaboracije. Judi so množično zapuščali Evropo in se selili v Palestino.

Bombardirano nemško mesto Dresden. Vir: Wikipedia

Z resničnimi in domnevnimi sodelavci okupatorja so oblasti v evropskih državah obračunale na vojaških sodiščih, a tudi po zunajsodni poti. V mesecih po vojni je veliko ljudi umrlo v povojnih maščevalnih pogromih po vsej Evropi, najhujše tovrstno nasilje pa se je odvijalo v državah vzhodne Evrope s strani nekaterih komunističnih oblasti, npr. v Jugoslaviji, na Češkem, Poljskem. V DZ na strani 62 v viru 2 si preberite odlomek predgovora Normana M. Naimarka h knjigi Istvana Deaka »Evropa na zatožni klopi«, kjer pojasnjuje pogoste spontane povračilne ukrepe takoj po osvoboditvi in navaja, da ne glede na to ali so se dogajali v Franciji, Belgiji, Norveški ali Jugoslaviji, pogosto niso obravnavali konkretnih zločinov, ki so jih zagrešili dejanski kolaboranti in okupatorji.

Javno striženje žensk, ki so domnevno bile v zvezi z okupatorjem.  Vir: Wikipedia

Veliko krivcev je bilo po vojni kaznovanih za vojne zločine, nekateri pa so se tudi izmuznili roki pravice. Začela so delovati mednarodna vojaška sodišča, na katerih so sodili vojnim zločincem. Najodmevnejši so bili procesi  v Nürnbergu, ki so trajali več let in kjer so že v prvem procesu do leta 1946 za zločine proti miru in človeštvu ter za vojne zločine sodili 24 vplivnim nacistom. NEkateri so bilo obsojeni na smrt, drugi na zaporne kazni, nekateri pa so si sodili sami. Nekateri posamezniki in organizacije so vojne zločince iskali  in zasledovali še dolga leta po vojni, posebno aktiven in uspešen je bil pri odkrivanju nekdanjih nacističnih vojnih zločincev Simon Wiesenthal, ki je ustanovil Center za zbiranje dokumentov o usodah Judov in s pomočjo katerega so med drugim na begu v Argentini pripadniki izraelskega mosada (izraelske obveščevalne službe) ugrabili »arhitekta« iztrebljanja Judov Adolfa Eichmanna in ga pripeljali pred izraelsko sodišče, kjer so ga v odmevnem procesu obsodili in usmrtili.

Sodni proces v Nürnbergu. Vir: Wikipedia

 

Namesto Društva narodov so vodilni politiki zavezniških držav že 26. 6. 1945 ustanovili Organizacijo združenih narodov, ki naj bi učinkovito varovala svetovni mir. Med 51 članicami je bila takratna podpisnica tudi takrat še imenovana Demokratična federativna republika Jugoslavija.

Bolj kot se je vojna bližala koncu, očitnejši so bili znaki razhajanja in nestrinjanja med zavezniki. Zadnje srečanje velikih treh v Potsdamu se je sicer končalo z dobronamerno vizijo svetovnega miru, a so se že tedaj med demokratičnimi ZDA in Veliko Britanijo na eni strani ter komunistično Sovjetsko zvezo na drugi kazala nepremostljiva razhajanja, ki svetu po koncu druge svetovne vojne niso prinesla željenega miru. Na dan sta ponovno privrela strah zahodnih zaveznic pred komunizmom in njihova po demokratični ureditvi sveta, kot jo je predvidela že atlantska listina, ki sta jo Churchill in Roosevelt podpisala že avgusta 1941.

Organizacija združenih narodov (OZN). Vir: Wikipedia

HLADNA VOJNA

Zaradi nasprotij med medvojnimi zaveznicami se je svet po drugi svetovni vojni razdelil na dva bloka: vzhodni blok (nadzirala ga je Sovjetska zveza; v teh državah so imele oblast komunistične stranke) in zahodni blok (bil je pod vplivom ZDA; te države so bile parlamentarne demokracije). Zardi delitve se je začela t.i. hladna vojna. Zajela je ves svet, vladalo je stanje neprestanih obtoževanja in napetosti, vendar se vojna ni nikoli zgodila. Obe velesili sta bili vojaško uravnoteženi in ker je bil pretok informacij med državama onemogočen, se je razvilo vohunjenje. Obe državi sta imeli jedrsko orožje, medcelinske rakete, oboroževalna tekma pa se je prenesla tudi v vesolje. Napetosti med silami so se sproščale s posameznimi vojnami v drugih delih sveta (korejska vojna 1950-53, vietnamska vojna 1965-1975, arabsko-izraelske vojne, kubanska kriza)

Vietnamska vojna. Vir: Wikipedia

Evropa ni bila razdeljena na dva dela samo ideološko, temveč je bilo, kot se je Winston Churchill izrazil, kot da bi padla med vzhodnim in zahodnim blokom od Szezcina pri Baltskem morju do Trsta na Jadranu »železna zavesa«. 

Razhajanja in povezovanja na gospodarskem področju

Boj za prevlado med ZDA in Sovjetsko zvezo je potekal tudi na gospodarskem področju. Leta 1947 je ameriški predsednik Truman sprejel t.i. Trumanovo doktrino, s katero so ZDA finančno pomagale pri povojni obnovi Grčije in Turčije in z njo začele podpirati protikomunistična gibanja in omejevati vpliv SZ.

Zaradi želje po politični in gospodarski prevladi so ZDA istega leta namenile uničeni Evropi tudi program za oživitev gospodarstva- Marshallov načrt.

Marshallov načrt pomoči Evropi. Vir: Wikipedia

Kot protiutež Marshallovemu načrtu  je Sovjetska zveza leta 1949 ustanovila Svet za vzajemno gospodarsko pomoč – SEV, v katerem so bile vključene države vzhodnega bloka z namenom, da se povezujejo na gospodarskem in trgovinskem področju.

Razhajanja in povezovanja na vojaškem področju

Države v obeh blokih so se povezovale tudi na vojaškem področju. Zaradi strahu pred SZ so ZDA po svetu začele ustanavljati vojaška oporišča, s katerimi so obkrožala SZ in njej podrejene države. Leta 1949 so se države zahodnega bloka povezale v severnoatlantsko zvezo-pakt NATO, s ciljem obrambe proti SZ. V njem so poleg zahodno evropskih držav sodelovale tudi nekatere države, ki jih je SZ potencialno ogrožala. Leta 1955 je Sovjetska zveza z ustanovitvijo varšavskega sporazuma odgovorila na vojaško povezovanje zahodnega bloka. Sporazum je predvideval sodelovanje vseh držav vzhodnega bloka na vojaškem področju in nudenje medsebojne pomoči.

Znak severnoatlantske zveze NATO. Vir: Wikipedia 

V Evropi so nastala tri krizna žarišča: tržaško vprašanje, avstrijsko vprašanje, nemško vprašanje (podrobneje bomo obravnavali v šoli)

Tržaško vprašanje. Vir: Wikipedia 

Osamosvajanje kolonij, tretji svet; gibanje neuvrščenih, neokolonializem

Po drugi svetovni vojni so kolonije v Afriki in Aziji zahtevale neodvisnost in samostojnost. Največ kolonij se je osamosvojilo v petdesetih in šestdesetih letih 20. stoletja. Proces osamosvajanja kolonij imenujemo dekolonizacija. Velika Britanija je praviloma kolonije razpustila mirno in jih združila v organizacijo Commonwealth, kjer še danes v glavnem uspešno sodelujejo na gospodarskem in političnem področju. Drugače pa je bilo s francoskimi, belgijskimi, nizozemskimi in s španskimi ter portugalskimi kolonijami, ki so si morale samostojnost izboriti v dolgih in krvavih vojnah. Novonastalim državam je primanjkovalo izkušenj z vodenjem države in gospodarstva in v večini držav so izbruhnila verska in socialna nasprotja, ki so vodila v oborožene spopade in kmalu so se pojavile avtokratske oblike vladavin posameznikov ali elit.

Dekolonizacija. Vir: Wikipedia

Tako je se je poleg razvitega zahodnega sveta in socialističnih držav oblikoval tretji svet, ki je za razvoj potreboval pomoč razvitih držav in nekdanjih kolonialnih držav. Večina držav tretjega sveta se je vključila v gibanje neuvrščenih, v katerem je imel pomembno vlogo jugoslovanski predsednik Josip Broz Tito. Na 1. konferenci neuvrščenih v Beogradu leta 1961 so postavili temeljna načela delovanja: mir, varnost, gospodarsko povezovanje. Gibanje je med hladno vojno blažilo napetosti med blokoma in pripomoglo k procesu dekolonizacije. Ob koncu hladne vojne je izgubilo na pomenu.

Zaradi šibkega gospodarstva in nestabilnih vlad novonastale države niso mogle v celoti pretrgati povezav z nekdanjimi kolonialnimi državami. Tako so nekdanje »gospodarice« nastalo situacijo izkoristile, da so posegale v notranje zadeve novonastalih držav. Nekdanjim kolonijam so finančno pomagale, v zameno pa so izkoriščale njihove surovine in naravna bogastva. Tako so novonastale države postale ekonomsko in politično odvisne od zahodnega sveta. Ta pojav imenujemo neokolonializem. Poleg nekdanjih kolonialnih držav so to situacijo izkoristile predvsem ZDA in Sovjetska zveza, ki pred tem nista imeli kolonialnih posesti.

Spremembe v Sovjetski zvezi in padec komunizma, razpad vzhodnega bloka

Po Stalinovi smrti  leta 1953 je oblast v Sovjetski zvezi prevzel Nikita Hruščov in začel izvajati destalinizacijo: odpravil je gulage, izpustil politične zapornike, omejil prisotnost KGB (sovjetsko varnostno-obveščevalno službo), vzpostavil je dialog z ZDA, normaliziral odnose z Jugoslavijo (Stalin je KPJ obtožil protisovjetskega delovanja in sovražnega odnosa in 28. junija 1948 je  v Bukarešti razglasil izključitev Komunistične partije Jugoslavije (KPJ) iz Informbiroja), še vedno pa je ohranil strog nadzor nad gospodarstvom, cenzuro in policijski nadzor. Njegov naslednik Leonid Brežnjev je uvedel gospodarske reforme z elementi tržnega gospodarstva ter povečal gospodarski stik z državami, ki niso bile socialistične. Najbolj temeljite spremembe pa je naredil njegov naslednik Mihail Gorbačov. Zaustavil je oboroževalno tekmo s podpisom sporazuma o uničevanju raket srednjega dometa. Finančna sredstva, namenjena oboroževanju, je preusmeril v izvajanje reform na gospodarskem področju, ki jih imenujemo perestrojka. Uvedel je tudi reforme na političnem področju, imenovane glasnost: SZ je odprl svetu, odpravil je cenzuro, na volitvah je lahko kandidiralo več kandidatov (stranke še niso bile dovoljene).

Reforme do pripeljale do večje suverenosti sovjetskih republik, ki so se začele postopoma osamosvajati in razglašati neodvisnost. Leta 1991 je Sovjetska zveza razpadla, njena naslednica je postala Rusija, nekdanja največja sovjetska republika.

Gorbačov je razpustil tudi varšavsko zvezo in dopuščal večjo avtonomijo v državah vzhodnega bloka. To je pripeljalo do demokratičnih procesov  v teh državah in padca vzhodnega bloka ter sestopa komunističnih voditeljev z oblasti. Zaradi prizadevanja za demokratizacijo je Gorbačov leta 1990 prejel Nobelovo nagrado za mir.

Mihail Gorbačov. Vir: Wikipedia

Vodilni vlogi Sovjetske zveze v vzhodnem bloku so se nekatere države skušale upreti - zlasti Madžarska leta 1956 in Češkoslovaška 1968 (praška pomlad). Taki poskusi so bili neuspešni in zatrti z vojsko.

V času Gorbačova so se v vzhodni Evropi začele demokratične spremembe in opozicijske skupine so zahtevale večstrankarski sistem. Spremembe so se najprej zgodile na Poljskem, kjer je vodilno vlogo pri demokratizaciji prevzel sindikat Solidarnost pod vodstvom Lecha Walese. Poljska je tako leta 1989 kot prva država v vzhodnem bloku dobila večstrankarsko vlado, kmalu pa sta ji sledili še Madžarska in Češkoslovaška. Komunistične stranke so v večini vzhodnoevropskih držav na miren način sestopile z oblasti.

Najdlje so se demokratičnim reformam upirali v Nemški demokratični republiki. Po demonstracijah in množičnih odhodih vzhodnih Nemcev na Madžarsko, je 9. novembra 1989 padel berlinski zid. S tem dejanjem po mnenju številnih strokovnjakov  pomeni tudi konec hladne vojne. Meja med zahodnim in vzhodnim Berlinom se je odprla, leta 1990 se je Nemška demokratična republika priključila Zvezni republiki Nemčiji, glavno mesto je postal Berlin.

Ob koncu hladne vojne je proces demokratizacije pripeljal tudi do razpada Jugoslavije. O tem v prihodni uri.

Padec berlinskega zidu. Vir: Wikipedia

Spomenik na Malti v bližini kraja, kjer sta se na ladji srečala Bush in Gorbačov-uradni konec hladne vojne. Vir: Wikipedia

Ponovno povezovanje Evrope in sveta

Zahodni svet se je poleg povezovanja na vojaškem področju začel povezovati tudi gospodarsko. Nastale so številne organizacije: Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), Evropska skupnost za premog in jeklo, Evropska gospodarska skupnost in Evropska unija. Pri povezovanju sveta in Evrope je imela pomembno vlogo tudi Konferenca o varnosti in sodelovanju leta 1973. Sodelujoče evropske države  ter Kanada in ZDA so se zavezale, da bodo morebitne spore reševale po mirni poti.

Kljub povezovanju držav in izpeljanim procesom demokratizacije še vedno nastajajo konflikti med državami, ponekod obstajajo avtoritarni režimi, ki ne upoštevajo Splošne deklaracije človekovih pravic.  Vedno znova se na različnih koncih sveta pojavljajo krizna žarišča, ki včasih pripeljejo do oboroženih spopadov.  Danes ima OZN pomembno vlogo pri razreševanju konfliktov. S klikom na ovezavo si lahko ogledate eno izmed opozoril na možne konflikte glede na trenutno situacijo v svetu.

Možni konflikti v leti 2020 

Vedno bolj pa se tudi posamezniki zavedajo svojega vpliva na družbo in svet in se vedno bolj množično povezujejo med seboj ter samoiniciativno ali s pomočjo različnih skupin ali nevladnih organizacij iščejo boljše rešitve za pravično porazdelitev bogastva v svetu, spoštovanje pravice do zdravega in čistega okolja ter mir v svetu za vse ljudi. Spoštovanje različnih vrednot se je skozi zgodovino spreminjalo od družbe do družbe in vplivalo na njihov razcvet in propad. Tudi Evropa in svet 21. stoletja bosta morala razmisliti, katere izmed njih bodo vodilo njuni prihodnosti. In vsak med nami tudi.

Preden začnemo s temo Slovenci po 2. svetovni vojni, ki je vsekakor povezana tudi z drugimi narodi bivše jugoslovanske države, lahko zato malo pobrskate po spletu in si preberete še kakšen povzetek o tem, kako je potekala 2. sv. vojna v drugih delih Jugoslavije in si morda ogledate kakšen odlomek ali pa kar celotni film izmed bogate ponudbe vojnih filmov iz časa 2. svetovne vojne na področju Jugoslavije, ki opevajo skozi oči zmagovalca nad okupatorjem znamenite bitke na Kozari, Neretvi, Sutjeski ali pa napad na Drvar itd.. 

SLOVENCI PO 2. SVETOVNI VOJNI

Prevzem oblasti v Jugoslaviji s strani Komunistične partije in nastanek FLRJ

Bratstvo in enotnost Titove Jugoslavije

V Jugoslaviji so se poleti 1945 začele priprave na prve povojne volitve. Vlada Demokratične federativne Jugoslavije (DFJ) je zahodnim zaveznikom obljubila, da bo AVNOJ razširila s predvojnimi poslanci, ki med vojno niso sodelovali z okupatorjem. Sklicana je bila začasna skupščina, ki je imela samo eno nalogo-pripraviti politične pogoje za volitve v ustavodajno skupščino. V Jugoslaviji je bilo obnovljeno večstrankarstvo, a opozicija je bila maloštevilna in razdvojena in zato ni bila resen nasprotnik Komunistični partiji, ki na volitvah ni nastopila kot samostojna stranka, ampak kot del Ljudske fronte. Opozicija se je zaradi občutka nemoči in spoznanja, da Komunistična partija drži vse vzvode oblasti v rokah in da v nekaterih potezah  volilni boj ne poteka demokratično, odločila, da na volitvah ne bo sodelovala.

Ljudska fronta pa je na drugi strani ponudila za večino ljudi sprejemljiv program, ki je temeljil na ohranitvi: pridobitev protiokupatorskega boja, pravične meje nove Jugoslavije, bratstva in enotnosti med njenimi narodi, obnovi domovine ter izboljšanju gospodarskih in socilanih razmer za vse prebivalce. Zakon o volitvah je starostno mejo volilnih upravičencev znižal na 18 let, volilno pravico pa razširil na ženske in vojake. Hkrati pa jo je odvzel sodelavcem okupatorja ter nasprotnikom partizanstva in njihovim sorodnikom.

Na volitvah so imeli volivci na izbiro 2 skrinjici: skrinjico Ljudske fronte in »skrinjico brez liste« (»črno skrinjico«) .  Volivci so zaradi velikega števila nepismenih v manj razvitih delih države svojo voljo izražali s kroglicami. Marsikje je med volitvami prihajalo do zlorab (pretresanje kroglic iz črne skrinjice v skrinjico Ljudske fronte). Po pričakovanjih je velika večina volivcev glasovala za Ljudsko fronto. Gotovo se še spomnite originalnih, prašnih lesenih skrinjic iz teh volitev, ki sem vam jih lani pokazala pri predmetu DKE, skupaj s kroglicami, ki so s svojim odmevom ob padcu komisiji, ki je nadzorovala volitve jasno pokazale, kam je kdo vrgel kroglico. Posledice padca njegove kroglice v neobloženo in zato odmevno »črno skrinjico« je marsikdo hitro doživel ob kršenju pravic (do opravljanja mature, zaposlitve itd.) s strani nove oblasti. Fran Milčinski Ježek je opisano situacijo obtožb tistih, ki niso odvrgli kroglice v skrinjico, kamor je pričakovala bodoča oblast hudomušno opisal v pesmici Cinca marinca, ki jo najdete na spodnji povezavi.

Ustavodajna skupščina je dokončno ukinila monarhijo in državo preimenovala v Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo (FLRJ), državo s komunistični političnim in gospodarskim sistemom. Kljub ustavi, ki naj bi zagotavljala delovanje države po demokratičnih načelih, je o vseh pomembnih stvareh odločala na področju političnega, družbenega in gospodarskega razvoja komunistična partija oz. v njenem imenu peščica vodilnih komunistov. Veliko moč sta imeli tudi politična policija, imenovana OZNA (Organizacija za zaščito naroda, pozneje UDBA) in vojska. Namesto demokratične delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno se je uveljavilo načelo enotnosti oblasti.

Komunistična partija se je v metodah izgradnje oblasti zgledovala po svoji zaveznici Sovjetski zvezi in med drugim začela z obračunavanjem z razrednimi sovražniki-premožnimi trgovci, industrialci in podjetniki, kmeti z večjimi posestvi, ideološkimi nasprotniki iz vrst meščanskih strank, sodelavci okupatorja itd..

Komunistični sistem je po vojni izvajal številne oblike nasilja nad državljani: množični izvensodni povojni poboji v prvih mesecih po vojni, odvzem premoženja v korist države, prisilno delo v kazenskih delovnih taboriščih in montirani sodni procesi ( npr. Rupnikov proces, Nagodetov proces, dachavski procesi itd.).

Spomenik žrtvam dachavskih procesov na ljubljanskih Žalah. Vir: GALERIA PETAVA 

Leta 1948 je prišlo do razvpitega informbirojevskega spora med Komunistično partijo Jugoslavije in sovjetsko partijo, ki je vodila ostale komunistične partije, torej spora med Titom in Stalinom, ki je v Jugoslaviji naenkrat iz opevanega heroja postal sovražnik. Jugoslovanska oblast je aretirala simpatizerje Stalina oz. Sovjetske zveze in tudi tiste komuniste, ki niso popolnoma soglašali s politiko partijskega vodstva. Veliko so jih poslali na Goli otok- majhen, nenaseljen otok v Jadranskem morju, kjer so še dolgo ohranjali taborišče kot strogo varovano državno skrivnost. Leta »prevzgoje« so bila fizično in psihično tako huda in mučna, da se tisti, ki so bili izpuščeni in so se vrnili domov, še desetletja oz. pogosto do smrti o izkušnji niso upali govoriti niti s svojimi najbližjimi.

Jugoslavija je bila večnacionalna država in nasprotja med narodi so bila že v času kraljevine zaostrena, zato je oblast po vojni, da bi utrdila federacijo, poudarjala prijateljstvo in sožitje med narodi pod geslom »bratstvo in enotnost«. Poleg različnih organizacij, množičnih zborovanj, parad, skupnih akcij itd., je narod povezoval predvsem Tito, ki je s svojimi govori navduševal množice. Premišljena propaganda je po vojni iz njega ustvarila in utrjevala kult osebnosti nezmotljivega in neuklonljivega vodje.

Kdor si želi izvedeti več o ozadju spora med Titom in Stalinom si lahko preko spodnje povezave neobvezno ogleda prispevek, ki je sicer lažje razumljiv v originalu-angleščini.

TITO versus STALIN

V tem zadnjem delu vam bom v nadaljevanju še naložila povzetek besedil o življenju Slovencev po 2. svetovni vojni in osamosvojitvi Slovenije.


Pozdravljeni,
danes vam ne dajem novih nalog, ker ste, kot ste verjetno opazili, prejšnji teden dobili naloge za dva tedna. Vprašanja za ponavljanje in pripravo na drugi kviz preverjanja boste našli na povezavi na koncu snovi tega tedna. Cel teden - do petka, oziroma najkasneje do nedelje - imate časa, da predelate in utrdite snov in REŠITE KVIZ, ki bo aktiven od petka zjutraj, 15. 5. 2020, do nedelje zvečer, 17. 5. 2020. Povezava do kviza bo objavljena tukaj.
PREVERJANJE KVIZ 2 

Na spodnji povezavi objavljam križanko za ponavljanje, ki jo je za vas sestavil "Napoleon". 
Križanka SLOVENCI MED 2. SVETOVNO VOJNO
Naj pohvalim tudi vse, ki ste se potrudili in raziskovali in mi poslali rešitve prejšnjega kviza, ki ga je za vas sestavila "Mati Terezija". Geslo se glasi:
V vojskovanje vodijo široka vrata, nazaj ozka. (slovaški pregovor)
Zdaj pa dodajam za neobvezno delo nekaj zanimivih povezav, v zvezi z 2. svetovno vojno v Sloveniji za zgodovinske navdušence, ki bi radi izvedeli še kaj več.
Želim vam lep teden in zelo uspešno pisanje drugega kviza preverjanja. SREČNO!

Ljubljana na meji z Italijo in Nemčijo
Spotikavci
Poslovilna pisma talcev na Štajerskem
Frankolovske žrtve
Plakati množičnega streljanja talcev v Mariboru
O povojnih pobojih

TEDEN: 4. 5. 2020 - 10. 5. 2020

TEDEN: 11. 5. 2020 - 17. 5. 2020

URA: 11, 12, 13, 14

Pozdravljeni,

prvomajski prazniki so za nami in prav je, da sedaj vse sile usmerimo še v zadnji mesec. Danes vam posredujem besedila in naloge za dva tedna, to je 4 šolske ure, razen vprašanj za ponavljanje pred preverjanjem, ki vam jih bom posredovala na to stran že v petek, da si boste lažje razporedili čas učenja in ponavljanja pred preverjanjem. Glede na to, da ste dobili prve informacije o vašem zelo verjetnem prihodu v šolo čez tri tedne, je pomembno, da nadaljujete z istim tempom dela, ki ga imate in ne izgubljate dragocenih trenutkov. Kot sem vam obljubila, vam bom sedaj natančneje razložila način in kriterije ocenjevanja za 9.r. Glede na vaše v večini primerov marljivo in vestno delo pričakujem, da boste z enakim tempom dela dosegli zelo dobre rezultate in s tem tudi visoke ocene. 15. maja 2020 bomo pisali še eno preverjanje v obliki kviza, ki da se ne boste preveč zgubljali v podatkih vam bom že konec tega tedna v soboto 9. 5. 2020 NA KONEC DANAŠNJE OBJAVE posredovala vprašanja za pripravo, ki jih bo precej manj kot pred zadnjim preverjanjem, da se boste pri pripravi nanj koncentrirali le na najpomembnejše.

Pisno ocenjevanje bo na enak način kot preverjanje znanja potekalo v obliki kviza, vendar samo en dan in sicer 22. 5. 2020. Do kviza za preverjanje boste dostopali preko povezave na koncu vprašanj za ponavljanje in bo aktiven od petka zjutraj, 15. 5. 2020, do nedelje zvečer, 17. 5. 2020.  V kvizih sem podaljšala čas pisanja, tako da boste v miru prebrali vsa vprašanja in odgovore in imeli čas za razmislek. 

Kriteriji pisnega in ustnega ocenjevanja ostajajo do konca šolskega leta enaki kot ob začetku, kriteriji ocenjevanja za dodatna dela pa veljajo samo za obdobje v času pandemije v sklopu učenja na daljavo. Poleg pisnega ocenjevanja na daljavo, ki je za vse učence obvezno, bom učence ali učenke, če bom ocenila, da ste med oceno in boste želeli višjo oceno, med rednim poukom v šoli, ustno vprašala. Učenci, ki pisnega ocenjevanja ne bodo pisali, bodo ocenjeni ustno v prvem tednu prihoda v šolo.

Pragovi med ocenami pri pisnem ocenjevanju znanja

0 - 44%	1
45 - 59%	2
60 - 74%	3
75 - 89%	4
90 - 100%	5

Do dneva prihoda v šolo v času pandemije ostajajo na voljo različne možnosti dodatnih del, ki jih bom ocenila s samostojno oceno, če bodo ustrezala naslednjim kriterijem:

·       PPT predstavitev, ki vsebuje: ime in priimek; naslov predstavitve; najmanj 6 drsnic z obsegom besedila najmanj 300 besed, (brez naslovne in strani z viri); smiselno tematiko, vezano na obravnavano temo, ki ni dobesedno prepisana iz virov, ampak samostojno delo in prirejeno po virih; zapis vseh virov za fotografije, filmčke in besedila (v primeru internetnih virov zadostuje povezava).

·       Izdelava kviza ( izdelek vsebuje naslov, najmanj 15 vprašanj in ne ponavlja vprašanj že obstoječih kvizov in križank ter vključuje vse podatke: gesla, vprašanja, rešitve in je interaktiven ali pa napisan v Wordu- brez strokovnih in večjih pravopisnih napak).

·       Izdelava plakata-v času učenja na daljavo lahko z menoj že dogovorite temo plakata in pripravite besedilo v naslednjih 3 tednih in mi ga pošljete in ko boste prišli v šolo, vam bom lahko dala pripomočke-pisala, šeleshamer itd. in ga boste nato doma samo še dokončali. Plakat mora imeti naslov, biti razdelan na več krajših, preglednih besedil s ključnimi besedami in mora predvsem zadostiti vsebinskim ciljem ter vsebovati fotografije in risbe ter vse vire. V naslednjem letu bom že jeseni pripravila razstavo, povezano z zaključkom 1. sv. vojne 1918, ter vključila vanjo tudi Rudolfa Maistra in borce za severno mejo v letih 1918-19, Versajsko pogodbo 1919, priključitev Prekmurja 1919, požig slovenskega Narodnega doma v Trstu leta 1920, koroški plebiscit 1920, rapalsko pogodbo 1920. Vesela bom, če se boste odločili sodelovati s svojim znanjem in sami ali v paru izdelali plakat (za priključitev Prekmurja že računam na dekleta, ki so že izdelala zgodovinski esej na to temo in samo še poberejo iz njega bistva in jih ustrezno oblikujejo na plakatu). Lahko pa si izberete tudi kakšno drugo temo, ki vam je blizu in smo jo letos obravnavali.

·       Intervju z babico oz. dedkom ali prababico oz. pradedkom ali očetom oz. mamo ali kakšnim drugim sorodnikom ali znancem na temo 2. svetovne vojne v Sloveniji in Jugoslaviji in/ali povojnega dogajanja in življenja v novi državi (najmanj 20 vprašanj). Glede na to, da živih prič 1. svetovne vojne ni več in nam je žal, da nismo govorili s tistimi, ki bi nam lahko iz prve roke povedali o svojih izkušnjah v njej, žal vsako leto izginjajo tudi priče 2. svetovne vojne, a njihove izkušnje se preko otrok in drugih sorodnikov prenašajo dalje. 2. sv. vojna v Sloveniji je bila posebej težka in tragična, saj so se poleg napada zunanjega sovražnika spopadli med seboj še njeni prebivalci. Spoznali smo že nekaj razlogov, zakaj so se Slovenci odločali zavzeti eno ali drugo stran in videli, da so bili nekateri do konca vojne zvesti svojim načelom, spet drugi so prestopili na drugo stran ali pa bili razočarani zaradi dejanj posameznikov ali sistema tekom vojne ali po njej. Zapišite vprašanja, ki se vam zdijo pomembna v zvezi z 2. sv. vojno na naših tleh ali pa s povojnim dogajanjem, ki so ga izkusili vaši predniki vse do osamosvojitve Slovenije leta 1991. Pripravite zanimiv intervju in prosite kandidate, ki jih boste izbrali, da vam osvetlijo dogodke iz ne tako davne preteklosti tudi z njihovega vidika. Ne vojni, ne povojni dogodki niso bili črno beli in prav vsak vidik, ki temelji na virih in osebnih doživetjih je pomemben za celotno sliko. Intervju naj bo zapisan v Wordu, lahko pa je tudi posnet v obliki videa ali samo zvočnega posnetka. Vsi viri morajo biti navedeni, seveda pa lahko za intervjuvanca, ki želi biti anonimen, zapišete anonimen vir (bilo bi pa dobro, da bi poznali vsaj njegovo starost, da ga lahko ustrezno uvrstimo v obdobje).

·       Glede na to, da v času dela od doma verjetno veliko preko različnih medijev komunicirate s sorodniki, vam predlagam, da s pomočjo narisane ali skopirane sheme ali pa s pomočjo ene izmed brezplačnih spletnih strani sestavite rodovnik svoje širše družine (čim dlje nazaj). Zapišite imena in priimke članov, datum rojstva (in smrti, če je oseba že umrla), sorodstvena razmerja, če se vam zdi potrebno (npr. oče, sin). Lahko dodate tudi kraje, od kod so prišli ali kam so se preselili, da boste sledili migraciji vaše družine. Osebe lahko tudi narišete ali nalepite njihove fotografije oz. kopije. Morda vas tako navduši, da boste z raziskavo nadaljevali v Nadškofijskem arhivu v Ljubljani ali kakšnem drugem  izmed cerkvenih arhivov v Sloveniji. Glede na to, da je veliko zapisov že digitaliziranih, je včasih delo lažje, kot bi pričakoval.

·       Počakala bom informacijo, če je možno junija izvesti načrtovani vodeni ogled Muzeja novejše zgodovine. V tem primeru boste dobili nalogo, da si izberete enega izmed predmetov z razstave, ga predstavite, umestite v čas in opišete njegovo funkcijo in ga povežete z obravnavano temo ter o tem naredite zapis v Wordu, najmanj 250 besed. Če to ne bo mogoče, bomo ta del naloge izvedli v šoli z viri, ki so nam tam na voljo in s pomočjo virtualnega ogleda muzeja. Točen datum oddaje opisa predmeta bomo dogovorili naknadno v šoli. Kdor še ni oddal besedila o holokavstu, naj mi ga pošlje v naslednjih 3 tednih, ker bo vaše poročilo o holokavstu sestavni del ocene skupaj s predstavitvijo izbranega muzejskega predmeta, kot smo se že dogovorili. Kriterij za predstavitev izbranega predmeta ostaja enak kot za ostale pisne izdelke in vsebuje vsaj 250 besed s poudarkom na zgoraj omenjenih elementih in vsebini.  

·       Pri zaključni oceni bom upoštevala tudi vašo aktivnost in tedenska javljanja ter poročanja o delu, druga manjša dodatna dela, ki ste jih v času pandemije opravljali in mi jih pošiljali in izpolnjen ter urejen delovni zvezek, ki ga bom pregledala prvi teden ob vrnitvi v šolo, predvsem, če bo kdo med oceno.

·       Načrtujem, da boste večinoma imeli v maju že pridobljene ocene pri predmetu zgodovina (razen tiste, povezane z obiskom muzeja). Glede na to, da bo pouk v šoli potekal po običajnem ritmu do konca šolskega leta, pa pričakujem vaš trud in spoštljiv odnos do predmeta do zadnjega dne. Če bomo v zadnjih tednih uspešni in nam bo vreme naklonjeno, vas bom dve junijski šolski uri peljala na teren, na krajši interaktivni pohod v bližini šole, kjer boste s pomočjo mobilnih telefonov iskali zaklad, ki vam ga bom »skrila«, rešili nekaj nalog in bili deležni nagrade po uspešno izvedenih nalogah in prihodu na cilj:) 

Želim vam aktiven in prijeten teden, sedaj ko so se ukrepi malo razrahljali, a še vedno se čuvajte. Veselim se, da se kmalu vidimo.

Bernarda

Odziv Slovencev na okupacijo

Vojaški spopad med Slovenci

Slovenska državnost in sklepne operacije vojne na slovenskih tleh, povojni poboji in posledice

Ponavljanje in preverjanje v obliki kviza Slovenci med drugo svetovno vojno (DZ str. 129-154)

V zadnjih šolskih urah smo videli, kako so okupatorji napadli in razkosali Jugoslavijo in Slovenijo, uvedli novo upravo ter začeli s procesom nasilne asimilacije. Da bi to dosegli so izvajali etnocid, s pomočjo katerega so želeli uničiti slovenski narod, slovensko kulturo in slovenščino. V prvem delu današnje ure se bom navezala na nemško, italijansko in madžarsko zasedbo Slovenije in vam predstavila oz. razložila še nekaj, z zasedbo povezanih informacij.

V zadnjih posnetkih ste lahko opazovali Hitlerjev obisk v Mariboru in nekateri ste izražali začudenje nad veseljem prebivalcev Maribora, ki so mu mahali. Vojni posnetki so pogosto odraz propagande, zato moramo tudi te posnetke gledati s kritičnim očesom in poznati ozadje dogodkov. V komentarjih sem že razložila ozadje tega dogodka »Napoleonu«, ker pa nisem prepričana, da vsi berete komentarje za nazaj, bom za vse vas razložila še tu.

Po 1. sv. vojni je živelo v Mariboru veliko število Nemcev, ki so negovali svojo identiteto z društvi, glasili in bili tudi gospodarsko močni. V času, ko je v Maribor prišel na obisk Hitler, je tam še živelo zelo veliko število Mariborčanov nemške narodnosti, menda okrog 7000 in Hitler je tam sprejel predstavnike mariborskih Nemcev in osebje novonastalih okupacijskih enot, ki so ga seveda sprejeli z navdušenjem. Zato je imel stavek, za  katerega smo zadnjič zapisali, da ga je že pred obiskom izrekel o nemškem Mariboru, svojo logiko. Nasprotno od filma, ki ste ga videli, pa so prebivalci Maribora ravno znani prav po prvih uporih proti nacizmu. Npr. že tri dni po Hitlerjevem obisku so mariborski mladinci v želji, da skalijo nemško veselje, v Volkmerjevem prehodu zažgali dve vozili nacistične uprave in tako napovedali svoj boj proti okupatorju. Nemške oblasti so jih hitro razkrinkale in likvidirale.

Hitlerjev obisk v Mariboru. Vir: Wikipedia

Pomembno je vedeti več, da si lahko ustvarimo jasnejšo sliko. Potek 2. svetovne vojne je bil ravno v Sloveniji zelo kompleksen in večplasten, zato samo nizanje dogodkov ne pokaže celotne slike in z več znanja, ki ga boste pridobili še v prihodnjih letih in branjem literature, ki temelji na zgodovinskih virih, si boste lažje ustvarili svoj pogled na dogajanje, ki je močno zarezalo med Slovence in žal nekatere še danes razdvaja. Posebej slike oz. filme iz vojn, ki so propagandne narave ali pa kadar ne poznamo pravega ozadja, moramo vedno kritično opazovati in iskati odgovore tam, kjer so skriti.

Iz obdobja italijanske okupacije ste se zadnjič čudili paradiranju italijanskih vojakov po ljubljanskih ulicah, danes pa vam bom pokazala še nekaj virov, ki pričajo o Ljubljanski pokrajini, kot so Italijani poimenovali območje, ki so ga okupirali in priključili Kraljevini Italiji.

Prvo berilo s fašističnim znakom snopa šib s sekiro iz Ljubljane v času italijanske okupacije. 

Vir: Bernarda Avsenik

Samo mesto Ljubljana je že italijanska oblast obdala s sistemom lahkih fortifikacij – kombinacijo žičnih ovir, bunkerjev, utrjenih prehodov, da bi preprečili stik med mestom in primestnim okoljem. Sistem ovir je ostal tudi po kapitulaciji Italije in nemški zasedbi Ljubljane in jo tako obdajal vse od 23. 2. 1942 do 9. 5. 1945 (po osvoboditvi sta žica in omejen prehod ostala še do 26.5.1945). Italijani so izdali prepoved izhoda iz mesta, uvedli pa so še notranji obroč in postavili še cestne prepreke in stražarnice, ki so jih po potrebi premikali. Celotno okupirano Ljubljano so razdelili na 3 cone: notranja cona Gosposvetska-Prešernova-Erjavčeva-Trubarjeva-Kopitarjeva, cona 2: ostala Ljubljana brez Viča, Šiške in Most, cona 3: Vič, Šiška, Moste. Kljub številnim preprekam in stražarjem so po skrivnih prehodih pod žico prehajali ranjenci, partizani oz. prebivalci, ki niso imeli dovoljenja za prehod te meje. Zato je po vojni postala simbol kljubovanja in upora okupatorju.

Racije Italijanov v okupirani Ljubljani,. Vir: Wikipedija

Knjiga Gradivo za zgodovino NOB občine Ljubljana Vič Rudnik ( Občinski odbor Zveze združenj borcev NOV Ljubljana Vič-Rudnik, tiskarna Tone Tomšič, Ljubljana 1979) po številnih dokumentiranih virih in spominih borcev NOV ter sodelavcev OF zelo podrobno opisuje vojno obdobje v celotni občini Vič-Rudnik. O prehodih pod žico in javkah - tajnih mestih za vzdrževanje zvez med partizanskimi enotami v času NOV piše takole:

Organiziranje javk in skladišč je bilo oteženo tudi zato, ker so Italijani žico večkrat prestavljali. Tako so jo na Viču prestavili kar štirikrat: najprej je žica tekla pri zadnji tramvajski postaji, tako da je bila gostilna Pirnat, kjer je bila važna postojanka osvobodilnega gibanja, zunaj žice. Prav tako je bila zunaj žice tudi gostilna Novak na Viški cesti, kjer je bilo zbirališče blaga, ki je bilo namenjeno v Dolomite. Kmalu pa so Italijani prestavili žico do takratne Slamičeve tovarne mesnih izdelkov na Tržaški cesti. Tretjič so žico premaknili do stare mitnice, po četrti prestavitvi pa je žica tekla tik za gostilno Novak in komaj nekaj deset metrov od poslopja, v katerem je bila tiskarna Podmornica.

Italijani so zelo neradi izdajali dovoljenje za prehod preko bloka, zato je dokumentna tehnika takoj pričela ponarejati dovolilnice in tako so lahko ilegalci in kurirji neovirano hodili preko blokov. Skozi blokado Ljubljane se je maja leta 1942 prebilo celotno vodstvo osvobodilnega gibanja.

Narodna zaščita v mestu in zunanjem okrožju sta dobili nalogo, da ustvarita skrivne prehode skozi žično ograjo. Teh prehodov je bilo več. Na Viški strani je tak prehod naredil komandir Narodne zaščite za stari Vič-Vink Vovk. Stanoval je v Žabarjevi ulici, tik ob žici. V hiši je napravil prehod, skozi katerega so vse leto 1942 hodile skupine v partizane. Ob Glinščici, na cesti, ki vodi z Večne poti proti Brdu, je bilo več prehodov. Na teh prehodih se je zaradi kanalov dalo žico nekoliko dvigniti in po kanalu zlesti na drugo stran. Tu so nove borce čakali mladinci z Brda in jih vodili do javk. Tudi na Rudniku so se ljudje pod žico po kanalih splazili na drugo stran. V Mestnem logu pa je bil tak prehod za današnjo veterinarsko bolnico. (Viri: Ljubljana v ilegali I.,II.,III. In IV. Knjiga).

Plakat s prepovedjo izhoda iz okupirane Ljubljane. Vir: Wikipedija

Na Cesti na Brdo 95 je v bunkerju pod zemljo od septembra 1941 do julija 1942 delovala prva ljubljanska tiskarna, imenovana Podmornica.

Na Viču je delovala tudi znana ilegalna radijska postaja Osvobodilne fronte, imenovana Kričač, ki je oddajala v okupirani Ljubljani, Radia niso nikoli odkrili, kljub temu, da so Italijani ukazali odstranitev radijskih anten v mestu. Vsakokratno Kričačevo oddajanje se je začelo s tiktakanjem ure in tedanjo slovensko himno.

Obeležje na hiši, v kateri je deloval radio Kričač. Vir: Wikipedia

Zaradi krepitve odporniškega gibanja, so Italijani leta 1942 zaostrili okupacijski pristop in začeli tudi z množičnimi aretacijami , streljanji talcev in deportacijami v koncentracijska taborišča. Mnogo Slovencev je bilo odpeljanih v italijansko taborišče Gonars ali zloglasno italijansko taborišče na otok Rab, kjer jih je v neznosnih razmerah poletne vročine, zimskega mraza na golih tleh in lakote umrlo najmanj 1435. Med njimi tudi veliko otrok.

Spomenik v spomin na streljanje talcev v Gramozni jami na ljubljanskih Žalah. Vir: Wikipedia

Po ustanovitvi Slovenske domobranske legije oz. Slovenskega domobranstva so slovenski domobranci prevzeli garnizijo obrambnega pasu.

Bunker ob Poti ob žici, v katerem so italijanski okupatorji in domobranci zasliševali in mučili šišenske aktiviste. Foto: Bernarda Avsenik

Kot priznanje Ljubljančanom za preživetje v okupirani Ljubljani je bilo celotno mesto, kot prvo v SFRJ, odlikovano z redom narodnega heroja.

Večino okupacijskih objektov so meščani po vojni porušili, leta 1957 pa je potekal prvi spominski pohod »Ob žici okupirane Ljubljane«, ki je postal tradicionalna prireditev. Pot spominov in tovarištva (kratica PST) oz. Pot ob žici je 32,5 km dolga pot, ki je speljana po trasi žice, ki je obkrožala Ljubljano. Ob poti so postavili 102 spominska kamna, ki so jih financirala različna ljubljanska podjetja, ob sekanju mestne vpadnice pa 6 spomenikov. Na več mestih so zasajene skupine 88-tih dreves, v spomin na Tita, ki je živel 88 let. Vsako leto v četrtek, petek in soboto pred 9. majem v času pohoda ob žici poteka tudi tekmovanje Tek trojk-29 ali 12,5 kilometrski tek po PST. Kdor v tem času prehodi celoten obroč in zbere vse kontrolne žige, prejme medaljo.

Pot spominov in tovarištva ali Pot ob Žici (PST) v Ljubljani. Foto: Bernarda Avsenik

V času kasnejše nemške okupacije Ljubljanske pokrajine in že prej širšega današnjega področja dela Slovenije pa je bilo mnogo Slovencev odpeljanih v nacistična taborišča kot npr. Dachau, Mauthausen, Auschwitz, Ravensbrück itd.. Med vojno naj bi bilo interniranih okrog 60000 Slovencev, okoli 12000 pa naj bi jih v taboriščih umrlo. V Sloveniji je bila na meji z Avstrijo na Ljubelju podružnica zloglasnega taborišča Mauthausen, od koder so blizu živeči slovenski prebivalci med vojno celo pomagali rešiti nekaj taboriščnikov. 

S klikom na povezavo se lahko virtualno sprehodite po omenjenem taborišču na Ljubelju. Ostanki in spominsko obeležje pa na licu mesta še pričajo o težkih časih 2. svetovne vojne.

KONCENTRACIJSKO TABORIŠČE NA LJUBELJU

Tako kot povsod, so tudi Madžari na okupiranem ozemlju v Prekmurju izvajali  raznarodovalno politiko, od leta 1942 pa Prekmurce tudi nasilno mobilizirali v enote madžarske vojske. Kot že veste, je v Prekmurju pred 2.sv. vojno živela tudi najštevilčnejša judovska skupnost v Sloveniji - preko 500 oseb). Po nemški zasedbi Prekmurja marca 1944 so uvedli ostre proti judovske ukrepe in začeli z množičnimi deportacijami v uničevalna taborišča, večinoma Auschwitz. Tako so 26. aprila 1944 zbrali največjo skupino prekmurskih Judov v Lendavi in Murski Soboti ter jih s kamioni najprej odpeljali v Čakovec, nato v Nagykaniszo, od koder so jih ves teden v vagonih vozili do Auschwitza. Večina je življenjsko pot končala tam že 21. in 22. maja 1944. Manjši deportacijski val je sledil jeseni, a ob koncu vojne se jih je vrnila le peščica. Nemci so v taboriščih smrti ubili več kot 90% Judov iz Slovenije (trenutna številka se bliža že številki 600).

Nekdanja judovska sinagoga v Murski Soboti, ki so jo porušili po vojni. Vir: Wikipedia

Judovsko pokopališče v Dolgi vasi pri Lendavi. Vir: Wikipedia

Vaša sošolka z vzdevkom »Mati Terezija« je za vas pripravila kviz, ki se navezuje na holokavst in vam ga dajem kot izziv do naslednjega tedna, saj vam kviz ponuja več možnih odgovorov in vas s tem spodbuja, da samostojno raziskujete po internetu in poiščete vse odgovore, ki vključujejo nekaj prav zanimivih, za vas še novih informacij. Vsi, ki vam bo uspelo, do naslednjega tedna najti odgovore na vprašanja, mi prosim na e-mail pošljite geslo, ki ste ga dobili na koncu uspešnega reševanja. Geslo bom objavila naslednji teden po končanem reševanju. 

S klikom na povezavo boste prišli do  KVIZA O HOLOKAVSTU

Da pa se spomnimo našega letošnjega obiska v Muzeju novejše zgodovine in srečanja s preživelim taboriščnikom Dušanom Stefančičem, mi je uspelo pridobiti povezavo do odličnega prispevka, ki ga je novinarka pripravila ob 75. obletnici dogodka, ko je Rdeča armada prispela do Auschwitza in v katerem nastopate tudi vi. Sovjetska zveza je rada obveščala javnost o tem, kako so osvobodili taboriščnike v Auschwitzu, zato se v javnosti tudi vsa leta pojavlja izraz »osvoboditev«. Tehnično gledano pa so sovjetski vojaki naleteli na taborišče in zagledali grozljive prizore shiranih in umrlih taboriščnikov, nacističnih vojakov pa ni bilo več, saj so se že prej umaknili. Ker samega dogodka vstopa v taborišče niso takoj posneli, želeli pa so v svet poslati odmevno novico o odkritju, so hitro preoblekli nekaj ljudi v taboriščnike oz. taboriščnice in posneli kratki film, v katerem taboriščniki navdušeno pozdravljajo pripadnike Rdeče armade. Te posnetki še vedno krožijo tudi po spletu in jih boste v primerjavi z mnogimi originalnimi posnetki iz koncentracijskih taborišč hitro prepoznali po enih in istih ne preveč suhih starejših ženskah z dolgimi lasmi, kar za taborišča, posebej Auschwitz ni bilo značilno. Toliko o vojni propagandi.

S klikom do povezave boste prišli do posnetka 75 obletnice prihoda Rdeče armade v Auschwitz

Prispevek o Auschwitzu

Če se za hip vrnemo še malo nazaj, bi vas rada pred nadaljevanjem spomnila na predvojne dogodke v Kraljevini SHS , ko je kralj Aleksander I, kmalu po streljanju srbskega poslanca na Stjepana Radića, hrvaškega poslanca v parlamentu in zaostritvi političnih in mednacionalnih odnosov, izkoristil situacijo in 6. 1. 1929 razglasil diktaturo in razpustil parlament ter prepovedal delovanje političnih strank in ukinil Vidovdansko ustavo.

Po šestojanuarski diktaturi je 3. oktobra 1929 Kraljevino SHS preimenoval v Kraljevino Jugoslavijo in jo razdelil na 9 banovin, imenovanih po rekah in primorju (samostojni delovni zvezek str. 118). V Kraljevini Jugoslaviji je večino slovenskega ozemlja obsegala upravna enota Dravska banovina (Primorska je bila v Italijanskih rokah že od konca 1. sv. vojne, večina s Slovenci poseljenega dela Koroške je v skladu s plebiscitom 1920 pripadlo Avstriji, z Anschlussom leta 1938 pa so koroški Slovenci postali prebivalci nacistične Nemčije). Banovine so vodili bani, ki jih je imenoval kralj, s pomočjo banskega sveta. 

Banovine v Kraljevini Jugoslaviji. Vir: Wikipedija

Predstavnik oblasti v Dravski banovini ban dr. Marko Natlačen je na dan nemškega napada na  Jugoslavijo s predstavniki slovenskih predvojnih strank ustanovil Narodni svet, ki je za kratek čas prevzel oblast v Sloveniji. Skupaj s sodelavci v Narodnem svetu si je prizadeval, da bi vso Slovenijo okupirala Nemčija in upal, da bi lahko pod njenim pokroviteljstvom, morda ostala neodvisna. Vendar Nemci niso imeli takšnih načrtov. Zato je bil prihod italijanske vojske 11. aprila 1941 v Ljubljano zanje neprijetno presenečenje. Sredi aprila so predvojni meščanski politiki začeli izražati lojalnost italijanskim okupatorjem in prositi, da bi narodni svet izvrševal civilno oblast. Sestavili so posebno spomenico za Mussolinija, v kateri so pohvalili ravnanje italijanske vojske, izrazili globoko spoštovanje  Mussoliniju in predlagali, da bi bilo slovensko ozemlje združeno v eno upravno in politično enoto, ki bi bila politično in gospodarsko naslonjena na Kraljevino Italijo. Mussolini je Ljubljansko pokrajino maja 1941 priključil h Kraljevini Italiji, kar so pozdravili predvojni politiki, ljubljanski škof Rožman in predstavniki drugih institucij. Narodni svet je prenehal delovati, a so Italijani sprejeli sodelovanje Slovencev pri upravljanju Ljubljanske pokrajine. Sestavili so posvetovalno telo (konzulto) iz dveh slovenskih politikov in predstavnikov različnih gospodarskih dejavnosti.

Potret slikarke Ivane Kobilca ljubljanskega župana Ivana Hribarja. Vir: Wikipedia

Niso pa vsi ljudje v Ljubljani razmišljali in reagirali na enak način. Dolgoletni ljubljanski župan Ivan Hribar, ki je županoval med letoma 1896 in 1910 in je zaslužen za popotresno obnovo Ljubljane in v veliki meri v njen današnji ohranjeni izgled je bil velik domoljub in politično aktivna osebnost. Njegove zadnje izvolitve cesar Franc Jožef I ni potrdil, ker je bil Hribar v nemilosti zaradi delovanja v času protinemških demonstracij 20. septembra 1908, imenovanih »septembrski dogodki«, v katerih je vojaštvo streljalo na demonstrante in ubilo mlada Slovenca Rudolfa Lunderja in Ivana Adamiča, po katerih se danes imenuje nabrežje ob Ljubljanici.

Ivan Hribar je kasneje deloval kot poslanec, veleposlanik in jugoslovanski senator. Po napadu na Jugoslavijo in italijanski okupaciji Ljubljane se je 18. aprila 1941 že 89 letni Ivan Hribar vračal s sestanka z italijansko upravo, ki mu je ravno ponudila županski položaj in ga vabila v konzulto. Tega položaja ni želel sprejeti, ker bi s tem dejanjem potrdil legitimnost italijanski okupaciji in je raje izbral smrt. Zavil se je v jugoslovansko zastavo in ustrelil z revolverjem in padel v Ljubljanico oz. Grubarjev kanal na Kodeljevem. Zapustil je poslovilno pismo z verzi iz Krsta pri Savici Franceta Prešerna: 

»Manj strašna noč je v črne zemlje krili,

kot so pod svetlim soncem sužni dnovi.«

Danes ima velik spomenik v centru mesta na Bregu ob Ljubljanici in še več manjših spomenikov.

Konzulta se je nekajkrat sestala, a v resnici ni imela pristojnosti. Sredi septembra 1941  sta iz konzulte  izstopila oba politika, ker sta spoznala, da ima njuno sodelovanje v tem okupatorjevem organu značilnosti kolaboracije. Po novembru 1941 se konzulta ni več sestala.

V delovnem zvezku na strani 136  preberite, zakaj so se politiki predvojnih strank odločili za čakanje in ne za oborožen upor proti okupatorju. Ne spreglejte vsebine londonskih točk, ki so jih politiki katoliške in liberalne stranke poslali v London slovenskemu ministru v jugoslovanski vladi.

V nadaljevanju boste na isti strani prebrali ravno nasprotno reakcijo že od leta 1920 prepovedane komunistične stranke, ki je v nasprotju z zgoraj omenjenimi strankami zagovarjala oborožen boj proti okupatorju. Skupaj z nekaterimi zavezniki je 26. 4. 1941 v Vidmarjevi vili v Rožni dolini ustanovila Osvobodilno fronto slovenskega naroda (OF). Več o tem si lahko preberete tudi na glavni strani bloga prejšnjega tedna, kamor sem zapisala nekaj podatkov o praznovanju Dneva upora  proti okupatorju, ki je vezan ravno na ta dogodek ter praznovanju 1. maja, ki ima korenine globje v preteklosti.

Vidmarjeva vila v Rožni dolini, kjer je bila ustanovljena OF. Foto: BoBo

Oboroženi odpor proti okupatorjem je OF začela po napadu Nemčije na Sovjetsko zvezo. Poleti 1941 so začele nastajati prve partizanske čete, ki so izvajale napade na okupatorja po vsem slovenskem ozemlju. Vrhovno vodstvo OF je novembra 1941 dokončno izoblikovalo svoj program-temeljne točke programa preberite na strani 137.

Konec marca 1942 so slovenske politične stranke, ki so nasprotovale odporu in se odločale za čakanje na osvoboditev s strani zaveznikov, ustanovile Slovensko zavezo. Imela se je za zakonito predstavnico slovenskega naroda, a na medvojno dogajanje ni imela velikega vpliva.

Rešite naloge 4-6 na strani 137 in ter nadaljujte z branjem o Komunistični partiji Slovenije in na strani 138 ne spreglejte dolomitske izjave. Rešite naloge na strani 138.

Dolomitska izjava. Vir: Wikipedia

Na strani 139 na hitro preletite način partizanskega gverilskega bojevanja in rešite nalogo 1.

Na koncu strani 139 preberite pomembne neoborožene dejavnosti OF, ki so jih izvajali ljudje v podporo osvobodilnemu boju. Če se spomnite, vam je g. Dušan Stefančič povedal, da ga je nekdo izdal ravno zato, ker je kot srednješolec trosil listke OF po Ljubljani in bil zato odpeljan v koncentracijsko taborišče.

Preberite besedila na strani 140 o ljubljanskih ilegalnih tiskarnah in radiu OF, rešite naloge in nadaljujte z branjem o povračilnih ukrepih okupatorjev.  Rešite nalogo 5 na strani 141 in si oglejte prikaz osvobojenega ozemlja in partizanskih akcij v letih 1942-1944.

Nalogi 6 in 7 na strani 142 nista obvezni, povzemi pa snov s pomočjo preglednic.

Mnogo Slovencev je moralo prisilno zapustiti svoje domove in se izseliti. Poveljnik nemške tajne službe je ustanovil urad za izgon Slovencev in npr. že 21. aprila 1941 izdal povelje za izgon 260000 Slovencev v Srbijo.

V okviru programa Lebensborn so Nemci avgusta 1942 v zbirnem centru v Celju več kot 600 otrok nasilno odvzeli materam in jih poslali v Nemčijo, kjer so postali rejenci nemških družin in so jih vzgajali v Nemce. Nekatere otroke so tudi umorili.

Ukradeni otroci v taborišču v Saldenburgu. Vir: Wikipedija

Poletje 1942 predstavlja vrhunec okupatorjevega nasilja. Skoraj 55% vseh na Slovenskem usmrčenih talcev je bilo ustreljenih v tem letu. 22. julija 1942 so Nemci na dvorišču zapora »Starega piskra« v Celju usmrtili 100 talcev. Največji pomor talcev so nacisti izvedli 2. oktobra 1942, ko so v Mariboru ustrelili 143 ljudi.

Streljanje talcev na dvorišču Celjskega piskra. Vir: Wikipedija

Na strani 143 se lahko v rubriki že veš, da…, seznanite še s posameznimi zanimivimi informacijami in morda dobite ideje za dodatno delo, če se boste zanj odločili.

Vojaški spopad med Slovenci

Slovenska državnost in sklepne operacije vojne na slovenskih tleh, povojni poboji in posledice

Politična in ideološka nasprotja med meščanskimi političnimi strankami  in Komunistično partijo Slovenije, ki so obstajala že pred vojno, so se samo še poglabljala. Leta 1941 je bila ustanovljena Varnostno-obveščevalna služba (VOS), ki jo je nadzirala Komunistična partija Slovenije. Njeni člani so zbirali informacije o okupatorjevih dejavnostih, izvajali sabotaže  in atentate na sodelavce okupatorja in na resnične ali domnevne politične nasprotnike narodnoosvobodilnega boja (NOB).

Da bi v meščanskem taboru komunistom preprečili prevzem oblasti, so se v meščanskem taboru začeli skupaj z okupatorjem boriti proti osvobodilnemu gibanju oziroma partizanom. Poleti 1942 so začele nastajati prve protipartizanske oz. protirevolucionarne enote. Spopadanje partizanov in teh enot je imelo značaj državljanske vojne.

Pomemben vpliv v slovenski družbi je imela Rimskokatoliška cerkev. Njen predstavnik v Ljubljanski pokrajini, škof Gregorij Rožman je v sodelovanju z okupatorjem videl možnost, da pomaga ljudem in ohrani duhovno oskrbo v Ljubljanski pokrajini. Zaradi strahu pred širjenjem komunizma in komunistično revolucijo so škof Rožman  in mnogi duhovniki sodelovali z okupatorjem, OF pa skušali prikazati kot nasprotnico vere in Cerkve.

Škof Rozman in Emilio Grazioli. Vir: Wikipedija

Samovolja nekaterih partizanskih poveljnikov na terenu in njihovo grobo ravnanje s civilnim prebivalstvom je začela nekatere ljudi odvračati od partizanov in narodnoosvobodilnega gibanja. Julija 1942 je v Št. Joštu nad Horjulom nastala prva posebna enota - vaška straža, ki pomeni simbolni začetek oboroženega boja proti komunizmu in državljansko vojno. Vaške straže, ki so jih partizani imenovali bela garda oziroma belogardisti, so nastale, da bi pred partizani varovali posamezno vas.

Pripadniki vaške straže iz Šentjošta s poveljnikom Francetom Komparetom. Vir: Wikipedia

Najmočnejšo podporo so imeli na odročnih predelih Dolenjske in Notranjske. Nekateri izmed razlogov za njihovo podporo pri tamkajšnjih prebivalcih so bili strah pred maščevalnostjo okupatorja ter odvzem živine, obleke hrane, ki so jo partizani potrebovali v vojnem času. Vaške straže je italijanski okupator vključil v prostovoljno protikomunistično milico (MVAC) ter jih opremil z orožjem in uniformami. Z vključitvijo vaških straž se je začela kolaboracija z Italijani. Ban Dravske banovine dr. Marko Natlačen je igral pomembno vlogo pri ustanovitvi Slovenske zaveze spomladi leta 1942, kot tudi pri nastanku vaških straž poleti 1942 in oktobra 1942 ga je predstavnik VOS v atentatu ustrelil.

Ban dr. Marko Natlačen z Italijanskimi vojaki. Vir: Wikipedia

V DZ rešite naloge 1, 2 in 3 na strani 145 ter 4 na strani 146.

Vaške straže so podpirali politiki SLS, Slovenska legija kot vojaška organizacija SLS in Slovenska zaveza, saj so želeli preprečiti, da bi komunisti preko odporniškega gibanja prišli na oblast. Vedno bolj očitno in politično problematično sodelovanje politikov meščanskega tabora z Italijani so zaskrbljeno opazovali tudi slovenski politiki v Londonu, ki so delovali v jugoslovanski vladi. Britanska politika kolaboracije ni odobravala. Po kapitulaciji Italije so se septembra 1943 enote vaških straž zbrale na gradu Turjak, kjer jih je obkolila partizanska vojska in čez nekaj dni strla obrambo ter jih zajela. Preostanek vaških straž se je priključil Nemcem, ki so po kapitulaciji Italije zasedli Ljubljansko pokrajino.

Oblegani grad Turjak, v katerega so se zatekli pripadniki vaških straž. Vir: Wikipedia

Poleg vaških straž se je v Sloveniji borilo še okrog 500 četnikov, ki so jih partizani imenovali plava garda. Predstavljali so ostanke poražene vojske Kraljevine Jugoslavije, ki so bili v Jugoslaviji podrejeni Draži Mihajloviću, v Sloveniji pa jih je vodil Karel Novak. Tudi četniki so se povezali z Italijani proti partizanom. Slovenski partizani so jih septembra 1943 pri Grčaricah na Kočevskem prisilili k vdaji.

Draža Mihajlović, poveljnik kraljeve vojske oz. četnikov. Vir: Wikipedia

Že sredi septembra 1943 so nastale nove proti partizanske enote - Slovensko domobranstvo in državljanska vojna se je nadaljevala. Domobranske enote so bile podrejene nemškemu vojaškemu poveljstvu, ki je odločalo  o vseh večjih akcijah, ki so jih izvajali domobranci. Njihov najodmevnejši voditelj je bil Leon Rupnik. Nemci so jih opremili z orožjem in financirali. Da bi si Nemci zagotovili vdanost domobranskih enot in popolno vojaško podrejenost, so morali pripadniki Slovenskega domobranstva priseči zvestobo vodji nemške države. Na Hitlerjev rojstni dan, 20. aprila 1944 so prisegli na Plečnikovem stadionu v Ljubljani. Med drugim so prisegli, da se bodo borili: » z nemško oboroženo silo, stoječo pod poveljstvom vodje velike Nemčije, SS četami in policijo proti banditom in komunizmu, kakor tudi njegovim zaveznikom.«

Objava ustanovitve Slovenskega Domobranstva. Vir: Wikipedia

Prva zaprisega domobrancev z Leonom Rupnikom v ospredju. Vir: Wikipedia

Ustanovljena je bila tudi posebna enota povezana s slovenskim domobranstvom, imenovana Črna roka, ki je bila pro-katoliška organizacija, ki je izvrševala atentate oz. umore političnih nasprotnikov. Ime je dobila po znaku, odtisu črne roke, ki ga je puščala na mestu umorov, grozilnih pismih, letakih. Njeni člani so bili protikomunistični borci, ki so se na tak način znebili predvsem gverilcev OF in njihovih civilnih podpornikov.

Osvobodilno gibanje je leta 1944 domobransko vodstvo večkrat pozvalo, naj nehajo sodelovati z Nemci in se vključijo v partizansko vojsko. Enaki pozivi so prihajali s strani slovenskih politikov blizu jugoslovanski vladi v Londonu in kralja Petra II. Toda domobranci so ostali z nemško vojsko povezani do konca vojne.

V DZ rešite nalogo 5 ter povzetek na strani 147.

Slovenska državnost in sklepne operacije vojne na slovenskih tleh, povojni poboji in posledice

OF je organizirala osvobodilni boj, hkrati pa tudi vzpostavila temelje nove oblasti v Sloveniji. Njen najvišji organ je bil  Vrhovni plenum OF, ki se je od septembra 1941 za kratek čas kot organ slovenske oblasti imenoval Slovenski narodnoosvobodilni odbor (SNOO). Operativni organ, ki je vodil slovensko osvobodilno gibanje je bil Izvršilni odbor OF, v katerem so imele predstavnike štiri ustanovne skupine. OF je na osvobojenem ozemlju organizirala volitve v organe civilne oblasti osvobodilnega gibanja- v narodnoosvobodilne odbore.

OF je oktobra 1943 v Kočevju sklicala Zbor odposlancev slovenskega naroda. Odposlance so volili, kjer je bilo mogoče-volilno pravico so imele tudi ženske, starejše od 18 let. Zasedanje je potekalo pod geslom »Narod si bo pisal sodbo sam«, replike iz Cankarjeve drame Hlapci. Cilj zborovanja je bil vzpostaviti ljudski parlament. Kot zakonodajno telo so odposlanci izvolili 120-članski Slovenski narodnoosvobodilni odbor (SNOO). Med drugim so odposlanci na Kočevskem zboru sklenili, da želijo Slovenci kot suveren , politično neodvisen in samostojen narod živeti z ostalimi južnoslovanskimi narodi v skupni federativno urejeni državi Jugoslaviji in da se vladi v Londonu vzame pravico, da zastopa slovenski narod.

Zbor odposlancev v Kočevju. Vir: Wikipedia

Slovenski narodnoosvobodilni odbor (SNOO) se je na prvem zasedanju februarja 1944 v Črnomlju preimenoval v Slovenski narodnoosvobodilni svet (SNOS). SNOS je v Črnomlju med drugim sprejel tudi sklep o plačilnih bonih. Lirski boni so bili edini denar kakšnega odporniškega gibanja v Evropi.

Kot slovenski parlament je SNOS deloval do razpustitve 1946. Funkcijo vlade je opravljalo predsedstvo SNOS, ki je izdajalo odloke, imelo svoja ministrstva itd..

Narodna vlada Slovenije je bila imenovana 5. maja 1945 v Ajdovščini. Njen prvi predsednik je postal Boris Kidrič. Slovenska država je bila del federativno urejene Jugoslavije, ki so jo sestavljali narodi, ki so se vanjo združili po lastni odločitvi.

Oglejte si sheme na straneh 148 in 149 ter odgovorite na vprašanje št. 2 na strani 149.

Proglasitev prve vlade v Ajdovščini. Vir: Wikipedia

Zasedanje AVNOJ-a in temelji povojne Jugoslavije

Leta 1942 je Komunistična partija Jugoslavije leta 1942 v Bihaću v Bosni in Hercegovini ustanovila AVNOJ (Protifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije) – osrednji politični organ osvobodilnega gibanja jugoslovanskih narodov.

Na 2. zasedanju novembra 1943 se je AVNOJ razglasil za vrhovni in izvršilni organ, imenoval je svojo vlado in njen predsednik je postal Josip Broz Tito. Tako se je 29. 11. 1943 v bosanskem mestu Jajce »rodila« Jugoslavija, katere »rojstni dan » se je praznoval vse do njenega razpada v začetku 90. let. Tega zasedanja se je udeležila tudi delegacija slovenskih predstavnikov, ki so jih izvolili na zboru odposlancev v Kočevju. Za Slovence je bilo pomembno, da je AVNOJ razglasil priključitev Primorske k Sloveniji in Jugoslaviji. V enem od sklepov na 2. zasedanju AVNOJ-a pa so jugoslovanskemu kralju Petru II. prepovedali vrnitev v Jugoslavijo. Vprašanje obstoja monarhije oziroma uvedbe republike so prepustili odločitvi na volitvah po koncu vojne. AVNOJ se je razglasil za predstavnika oblasti jugoslovanske države in jo oblikoval kot federacijo posameznih južnoslovanskih narodov, ki so se na osnovi načela pravice narodov do samoodločbe odločili združiti v federativno demokratično Jugoslavijo.

2. zasedanje AVNOJ-a v Jajcu. Vir: Wikipedia

Rešite naloge 3,4 in 5 na strani 150.

2. zasedanje AVNOJ-a je potekalo sočasno kot srečanje Stalina, Roosevelta in Churchilla v Teheranu. To srečanje je bilo zelo pomembno za osvobodilno gibanje v Jugoslaviji, saj so na osnovi dokazov zavezniških misij, da boj v Jugoslaviji proti okupatorju vodijo partizani, četniki pa z njim sodelujejo, partizane priznali kot vojsko, ki se skupaj z zavezniki bori proti nacistični Nemčiji. Zato so zavezniki v Jugoslavijo začeli pošiljati materialno pomoč: orožje, oblačila, sanitetni material, hrano. Zahtevali pa so tudi, da Tito vzpostavi dialog z vlado v Londonu in zato se je Tito dvakrat srečal s predsednikom jugoslovanske kraljeve vlade Ivanom Šubašićem. Dogovorila sta se, da bodo po vojni v Jugoslaviji izvedli volitve v ustavodajno skupščino, do takrat pa bo nosilec zakonodajne oblasti AVNOJ. Kraljevi namestniški svet je marca 1945 imenoval začasno skupno vlado Demokratične federativne Jugoslavije (DFJ). Tito je postal njen predsednik, Šubašić pa zunanji minister. Še isti mesec so vlado priznale vlade držav zaveznic. S tem se je v Jugoslaviji  končalo obdobje dvovladja, osvobodilno gibanje pa je dobilo dobro izhodišče za povojni prevzem oblasti.

Podpis sporazuma Tito-Šubašić.  Vir: Wikipedia

Rešite nalogi 6 in 7 na strani 150 ter povzemite snov s pomočjo preglednice na strani 151.

Politiki tradicionalnih meščanskih strank so v pripravah na konec vojne konec leta 1944 ustanovili Narodni odbor za Slovenijo, ki naj bi po vojni predstavljal oblast. Njihov cilj je bila Zedinjena Slovenija v federativni kraljevini Jugoslaviji pod dinastijo Karađorđevićev. Narodni odbor je od umikajočih Nemcev prevzel oblast in želel zaustaviti prodor Jugoslovanske armade, prepričati mednarodno javnost, da so domobranci samo protikomunistična, ne pa kvizlinška-kolaboracijska vojska in doseči, da zahodni zavezniki zasedejo Slovenijo.

Zapiši v DZ na strani 152, zakaj misliš, da so bile te naloge neuresničljive.

Sklepne vojaške operacije na slovenskem narodnostnem ozemlju

V zadnjih dneh vojne so slovensko ozemlje prečkale številne vojske: jugoslovanska, nemška, sovjetska, bolgarska in različne kolaboracionistične enote. Nekatere umikajoče se nemške in hrvaške enote so se upirale še po nemški vdaji in si skušale priboriti prehod v Avstrijo. 

Spominska hiša  v Topolšici, kjer je bila podpisan nemška kapitulacija. Foto: Kraji.eu

Tako se je zadnja bitka 2. svetovne vojne v Evropi odvijala na slovenskih tleh 15. maja 1945 na Poljani pri Prevaljah.

Oglejte si shemo na strani 153, ki prikazuje zadnje dneve vojne na slovenskih tleh in odgovorite na vprašanja 3, 4, 5.

Konec vojne je prinesel veselje in novo upanje. Na ulicah slovenskih mest so se zbirali ljudje in pozdravljali partizansko vojsko.

Osvoboditev Trsta in sprevod jugoslovanske vojske. Vir: Wikipedia

Pri osvobajanju Prekmurja je pomembno vlogo odigrala tudi Rdeča armada Sovjetske zveze in potomci njenih padlih vojakov se še vračajo v spomin k spomeniku v Murski Soboti. Vir: Kraji.eu

Prihod partizanov v Ljubljano, 9. 5. 1945. Foto: Vlado Vavpotič, hrani MNZS

Slovenci, ki so sodelovali z okupatorjem so konec vojne pričakali v negotovosti. Zaradi strahu pred maščevanjem nove oblasti so domove zapustili številni civilisti in z množico nemških in domobranskih vojakov bežali na Koroško. Taborišča na Koroškem so bila maja 1945 polna beguncev. 

Kolona ustašev in hrvaških beguncev blizu Pliberka na Avstrijskem Koroškem. Vir: Wikipedia

Mnogi so se čez čas odselili v Argentino, ZDA ali Kanado. Zahodni zavezniki so se že oktobra 1943 dogovorili, da bodo sodelavce okupatorja predali oblastem države, od koder so prišli. Tako so Britanci s Koroške vrnili v Jugoslavijo tudi pripadnike Slovenske narodne vojske, v katero so se preimenovali domobranci. Jugoslovanska oblast je ukazala večino domobrancev in civilistov brez sodnega procesa in dokazane krivde usmrtiti. Njihova trupla so bila odvržena v številna brezna in jame po Sloveniji. Večina pobojev se je zgodila na Kočevskem. V povojnih pobojih so bili usmrčeni predvsem slovenski domobranci, srbski in črnogorski četniki, hrvaški domobrani  in ustaši. Za obračun z nasprotniki so komunisti postavili taborišče v Teharjih. 

Barbarin rov, kraj kjer so našli mnogo trupel pobitih taboriščnikov iz Teharjev. Vir: Wikipedia

Med žrtvami pa so bili tudi civilisti, tudi starejši, ženske in otroci. Za povojne poboje v Sloveniji ni bilo nikomur sojeno.

V Ljubljani so bili obsojeni in usmrčeni nekateri nacistični in kolaboracionistični vojni zločinci. Mednarodno prepoznani vojni zločinec slovenskega rodu Odilo Globočnik, ki je bil kriv za holokavst in masovne poboje v nekaterih zloglasnih taboriščih na Poljskem ter vodja taborišča Rižarna v Trstu, je preden so ga Britanci ujeli na avstrijskem Koroškem, kjer se je po vojni skrival pri sorodnikih, storil samomor s cianidom.

Odilo Globočnik, eden najbolj znanih evropskih krvnikov 2. sv. vojne. Vir: Wikipedia

Kmalu po osvoboditvi je nova oblast obračunala tudi s pripadniki nemške in madžarske narodne manjšine in začele so se hitre usmrtitve, zapiranja v taborišča in izgoni. Tako je konec vojne v Sloveniji prinesel olajšanje in mir, po drugi strani pa tudi novo nasilje in kaos.

Materialna škoda ob koncu vojne je bila velika-porušena so bila naselja, industrijski objekti, ceste, proge, mostovi… Najbolj pretresljive in nedoumljive pa so bile številne človeške žrtve, na katere še danes ohranjamo spomin.

V DZ na strani 154 si oglejte razpredelnico, ki prikazuje smrtne žrtve in povzemite posledice 2. sv. vojne v Sloveniji.

2. svetovna vojna je zahtevala od Slovencev, da so se postavili na eno ali drugo stran. Poleg hudih množičnih zločinov okupatorske vojske so se dogajali zločini tudi s strani Slovencev. Hitlerjeva tajna policija GESTAPO je bila znana po svojih mučilnicah in zaporih tudi na našem ozemlju, v katerih je skušala na najbolj krute načine izvabiti informacije od ljudi, ki so jih aretirali, a po pričevanju nekaterih so jih v krutosti posamezni Slovenci kdaj tudi presegli. V tako ekstremnih in težkih situacijah kot so vojne, privre na dan najboljše in najslabše, kar je človek zmožen. Tako kot se v vojnah vedno izkažejo ljudje s svojimi človekoljubnimi stališči in nesebičnim trudom za druge ali domovino, pogosto celo za ceno svojega življenja, v vojnah žal pridejo na dan tudi stare ali nove zamere in najslabše strani človeka. 

Vojna ni nikoli črno bela. Nekateri posamezniki izkoristijo situacijo ali svojo trenutno pozicijo za včasih že sadistično izživljanje nad drugimi in žal se je to dogajalo tudi v času 2. svetovne vojne med Slovenci na našem ozemlju. Žrtve so bile na eni in drugi strani in spomin nanje je še vedno boleč. Za mnoge se ne ve, kje in kako se je njihova življenjska pot končala in ta bolečina je za svojce oz. potomce še težja. Pomembno je, da vsi Slovenci ohranjamo spoštljiv spomin na vse žrtve v času vojne in da tudi na to pomembno zgodovinsko obdobje gledamo čimbolj objektivno in si s kritičnim očesom in s pomočjo različnih verodostojnih zgodovinskih virov in dejstev ustvarjamo vsak zase čim širšo sliko, v kateri skušamo prepoznati zgodovinska ozadja in razloge za odločitve posameznikov in skupin oz. organizacij in se ne prepuščamo sovražnemu govoru ali poskusom umetnega spreminjanja zgodovine. 

Vsakršne zločine je potrebno obsoditi, ne glede na to, kdo jih je izvršil. Ozadij osebnih odločitev, ki pa jih ne poznamo, pa ne moremo soditi. Izogibati se moramo posplošitvam in obravnavati vsako dogodek ali dejstvo posebej. Tako kot niso bili vsi partizani komunisti, tako kot je bilo v narodnoosvobodilnem boju tudi mnogo vernih ljudi, tako kot niso bili Slovenci, ki so bili prisilno vključeni v nemško vojsko Wehrmacht in so v njeni uniformi umirali po svetovnih frontah, nacisti, ampak žrtve prisilne mobilizacije, tako kot so Nemci v želji, da bi pospešili raznarodovanje Slovencev, množično vključevali Slovence na določenih področjih v nemške organizacije, kot npr. Štajersko domovinsko zvezo ali Koroško ljudsko zvezo, pa zato še niso predstavljali kolaborantov z okupatorji, tudi ne moremo kar posplošeno postavljati trditev, da so bili tisti, ki so se v vojni borili iz katerihkoli svojih prepričanj in ne poznamo njihovih dejanj, zločinci. 

Potrebno pa je vseeno ločiti med kolaboracijo z okupatorjem, ne glede na razloge zanjo, od upora proti okupatorju. Zgodovina je takšna, kot se je odvila in kot takšno jo moramo skušati razumeti. Danes o tem obdobju obstaja veliko literature, vendar je tudi tu potrebno pozorno spremljati, katera temelji na virih, katera pa na osebnih prepričanjih.

Narodnoosvobodilni boj, ki se je končal z osvoboditvijo Jugoslavije in s tem tudi ozemlja današnje Slovenije, ne glede na ostala omenjena dejstva iz 2. svetovne vojne, ne sme biti predmet potvarjanja zgodovine, zlorabe enostranskega prikazovanja posameznih dogodkov, tako z ene ali druge strani, ali pa nabiranja političnih točk in stvar pozabe, ampak predstavlja pomembno zgodovinsko dejstvo, ki ga ne smemo pozabiti in je pomemben del naše skupne pretekle zgodovine in nastanka nove države. Partizanska oz. narodnoosvobodilna vojska se je enako kot zavezniška vojska v svetu uprla Hitlerju in Mussoliniju in premagala fašizem in nacizem ter osvobodila ozemlje Jugoslavije in današnje Slovenije izpod okupatorjevih sil.

Danes živimo v svobodni in mirni Sloveniji in to je pravzaprav najpomembnejše in tudi cilj, ki so ga želeli doseči tudi vsi naši predniki. Izredno je pomembno, da cenimo svojo domovino in svobodo in nikoli ne pozabimo vseh tistih, ki so izgubili življenja v boju zanju.  To pa je možno samo, če na preteklost gledamo objektivno in ne razpihujemo starih sovraštev in različnih nazorov in ne drezamo v bolečine bratomorne vojne, ampak sprejemamo Slovenijo in Slovence kot celoto, ki je močna in ima mirno prihodnost le skupaj. V medsebojnem sodelovanju in spoštovanju moramo gledati naprej v skupno dobro in v svetlo prihodnost vseh Slovencev. Sprava med Slovenci, ki so si v 2. svetovni vojni stali nasproti ni enostaven postopek in poteka že desetletja, saj vsaka bolečina potrebuje čas, z večjo časovno distanco in novo odkritimi zgodovinskimi viri ter sprejemanjem različnosti, pa je tudi lažje oceniti in razumeti pretekla dogajanja in narediti korak naprej, ki je nujen za mirno sobivanje in svetlo prihodnost nas vseh.

Leta 1989 so v spomin na dogodke in čase, ko človek človeku ni bil človek, na Žalah posadili lipo sprave na zemlji iz Kočevskega roga, Teharij in Podutika.

Slovesnost ob lipi sprave na ljubljanskih Žalah. Foto:STA

Spomenik žrtvam vseh vojn na Kongresnem trgu v Ljubljani. Vir: Wikipedia




S klikom na spodnjo povezavo boste odprli vprašanja za ponavljanje pred 2. kvizom preverjanja znanja. Mnogo odgovorov je zelo kratkih (ena beseda ali zveza besed), daljše odgovore, ki terjajo pojasnitev, pa seveda lahko ponovite kar ustno. V kvizu boste imeli, tako kot v prejšnjem, kratka vprašanja s kratkimi odgovori, vendar sem vam za vajo ponavljanja dala daljša, da razumete kontekst in se ne učite le na pamet. Ker ste dobili ta teden naloge za dva tedna, v tem tednu ne boste več dobili nalog in ga izkoristite za učenje in utrjevanje snovi. Vprašanja, ki sem vam jih objavila v spodnji povezavi, bom v ponedeljek naložila še na naslednjo stran bloga, zraven pa vam bom samo za zanimivost, kot dodatek za tiste, ki želite, naložila še kakšen zanimiv prispevek. Želim vam uspešno učenje in uspešno reševanje kviza preverjanja, ki ga bom prav tako naložila naslednji teden, a bo začel delovati šele v petek, 15. 5. 2020. Srečno!

VPRAŠANJA ZA PONAVLJANJE PRED DRUGIM KVIZOM PREVERJANJA ZNANJA ZA 9. RAZRED

TEDEN: 20. 4. 2020 - 26. 4. 2020

URA: 9,10

NALOGA

Slovenci med 2. svetovno vojno

Dobro jutro,
sedaj smo pa že zelo blizu prvih resnejših počitnic po skoraj že pet tedenskem učenju na daljavo. Najprej bi vas rada zelo pohvalila, saj ste skoraj čisto vsi pisali prvo preverjanje znanja iz zgodovine in ste se odlično odrezali. Če bi ocenjevala, bi zapisala veliko petic in prav nobene negativne ocene, kar me zelo veseli in vam čestitam za zelo dobro opravljeno delo, kar je tudi odlična popotnica za vaše delo in znanje za naprej. Odlično ste se pripravili, nekateri pa ste verjetno ugotovili, da zmorete več in se boste prihodnjič še bolj potrudili.  Za naslednjič vas prosim, da se podpisujete IZKLJUČNO z vašim vzdevkom ali imenom IN priimkom.
V kratkem vam bom na blog posredovala naslednji (in tudi zadnji) datum preverjanja za zgodovino ter datum pisnega ocenjevanje znanja, ki ga bomo prav tako meseca maja izvedli na podoben način v obliki kviza. Zato je zelo pomembno za vas, da vse kvize tudi rešite, saj boste v prvih dveh spoznali način preverjanja in vaše trenutno znanje, v zadnjem kvizu pa vas bom ocenila in bo predstavljal vašo oceno v tem polletju. Ko bom napovedala datume, vam bom zapisala še kriterije ocenjevanja in možnosti in roke za pridobitev dodatne ocene z dodatnim delom, tako da si te stvari zelo dobro oglejte.
Želim vam krasne počitnice in veliko časa za vaša zanimanja.
Bernarda


Danes imamo samo eno uro, ker imate v petek kulturni dan in bomo zato naredili le kratek prehod iz 2. sv. vojne na globalni ravni na naše ozemlje in začeli kar z napadom na današnje ozemlje Slovenije.
Kot se verjetno še spomnite smo se nazadnje o Kraljevini Jugoslaviji pogovarjali, ko smo govorili o uboju kralja Aleksandra I v Marseillu v Franciji, 10. oktobra 1934, njegovomesto pa je, ker je bil sin Peter II še mladoleten, prevzel kot namestnik (regent), knez Pavle Karađorđević. Kot veste se je v tem času zunanja politika Kraljevine začela oddaljevati od bivših zaveznic Francije in Velike Britanije in se začela politično in gospodarsko zbliževati s fašistično Italijo. Tako je 25. marca 1941 na Dunaju Kraljevina Jugoslavija podpisala pristop k trojnemu paktu in se tako pridružila fašističnim silam. Domnevno naj bi regentu Pavlu Hitler obljubil izhod na Egejsko morje in grško pristanišče Solun. Odziv državljanov na pristop k trojnemu paktu je bil buren in po vseh večjih mestih so se odvijale demonstracije proti podpisu sporazuma. Skupina proangleško usmerjenih častnikov je izvedla državni udar, odstavila kneza Pavla in razglasila Petra II kot polnoletnega in kot kralja (čeprav je mu je do polnoletnosti še manjkalo par mesecev). Vodenje vlade je prevzel letalski general Simović in država je dejansko izstopila iz fašističnega tabora.
Oglejte si redek originalni posnetek cenra Sarajeva, ki ga je posnel nemški vojak leta 1941. Posebej bodite pozorni na nacistične zastave in vojake ter vzdušje v filmu.

6. aprila 1941 je Nemčija z bombardiranjem Beograda in brez vojne napovedi napadla Kraljevino Jugoslavijo. Nemškemu napadu je čez pet dni sledil še italijanski. Aprilska vojna je bila kratka in slabo izurjena, šibkejša in še ne v celoti mobilizirana jugoslovanska kraljeva vojska ni mogla organizirati učinkovite obrambe, zato se je morala umikati. Kraljevina Jugoslavija je 17. aprila 1941 podpisala vdajo. Tako jugoslovansko kot slovensko ozemlje sta bila razkosana in priključena sosednjim državam. S klikom na spodnjo povezavo si oglejte dogodke, ki so bili povezani z napadom na Jugoslavijo, razvoj dogodkov v Grčiji vse do umika zaveznikov na Kreto in napada nanjo in končnega razkosanja Jugoslavije.
 
Napad na Grčijo in Jugoslavijo


Kralj Peter II se je ob napadu sil osi z vlado umaknil v Kairo in nato v London, kjer je ostal med vojno.

V delovnem zvezku si na strani 129 preberite kako so si napadalci razdelili ozemlje današnje Slovenije, na strani 130 pa kakšen režim so vzpostavili na njenem ozemlju. S klikom na spodnjo povezavo se boste lahko čudili paradiranju italijanske vojske po znanih ljubljanski ulicah ob zasedbi leta 1941.

 Italijanska okupacija Ljubljane

Na strani 131 boste izedeli več o množičnem izgonu Slovencev, naselitvi Nemcev ter ponemčevanju prebivalstva.
Oglejte si fotografije izjemno zanimivega in nenavadnega Hitlerjevega obiska Maribora, kamor je že predhodno najavil svoje poslanstvo z znamenitim stavkom:"Naredite mi to deželo zopet nemško".
S klikomna spodnjo povezavo si boste ogledlai originalne posnetke utrinkov zasedenega Maribora.

 Maribor po nemški zasedbi 1941

Na strani 132 si preberite o italijanski raznarodovalni politiki, na strani 133 pa še o Madžarski. Do naslednjič prosim rešite razpredelnico na strani 134, kjer boste primerjali okupacijske sisteme treh držav na ozmelju današnje Slovenije. Na strani 134 imate nekaj zanimivih predlogov za nadaljnje raziskovanje.

TEDEN: 
13. 4. 2020- 19. 4. 2020

URA: 7, 8

Dobro jutro,
po praznikih spet začenjamo novi krog in za ta teden vam bom najprej predstavila vaje za ponavljanje. Kviz je že odprt, vendar imate na voljo par dni za reševanje, zato naj se vam nič ne mudi in preden se lotite kviza za preverjanje znanja, ki bo odprt do nedelje zvečer do okrog 22.00, vam svetujem, da ponovite snov vse od mirovne konference v Parizu dalje, kajti kar precej vprašanj v kvizu se navezuje ravno na priprave pred 2. sv. vojno, vključno s primerjavo  demokracijo in diktature, pa Stalinizma, fašizma, nacizma, popuščanja Hitlerju in same 2. sv. vojne.
Pripravila sm vam precej obsežen sklop vprašanj, ki mu lahko po vrsti po delovnem zvezku sledite in preverjate odgovore. Ne ustrašite se prosim, ker je vprašanj s krajšimi besedili nastalo kar precej, zato vam dajem to kot neobvezno in vam svetujem, da se vsak po svojem občutku in času odloči, v kakšni meri in kako bo preletel vprašanja in poiskal morebitne odgovore. Da ne boste imeli samo besedilo, vam prilagam še par filmčkov, s katerimi se poslavljam od 2. sv. vojne izven ozemlja današnje Slovenije. Morda ste opazili, da zadnje čase na VIASAT HISTORY redno, tedensko prenašajo tudi odlične dokumentarne filme o 2. sv. vojni in seveda druge zgodovinsko zanimive filme in morda si v prihodnosti še malo pogledate spored, da si lahko ogledate, kar bi vas zanimalo. 
Za ponavljanje sem vam dodala še Napoleonovo križanko in njegov kviz- za tiste, ki ju še niste rešili. V nadaljevanju prilagam PPT prezentacijo vaše sošolke, ki je ponudila, da vloži svoj trud in čas, da vam pomaga pri ponavljanju, kar se mi zdi z njene strani zelo lepo in prijazno. Na koncu vsega pa vas čaka link do kviza, ki ima 20 vprašanj tipa a, b,c, d ali pa T/F, se pravi resnične in neresnične trditve. Na levi strani boste videli sekunde, ki se vam bodo odštevale, tako da boste lahko merili čas. Časa sem vam dala dovolj, da boste lahko tudi malo razmislili-30 sekund za tip naloge T/F in 60 sekund za izbirni tip med štirimi odgovori. Ne pozabite vpisati vaših vzdevkov ali imena in priimka, da bom vedela, kdo je kviz rešil.
Želim vam uspešno ponavljanje in še uspešnejše reševanje kviza.  Rezultate kviza boste dobili sproti.

Bernarda

V spodnjem kvizu in križanki bi vas rada še opozorila na vprašanje, ki sprašuje po predsedniku Velike Britanije, mišljen pa je ministrski predsednik, to je predsednik vlade, saj veste, da je VB kraljevina. Saj vem, da to veste, ampak se mi zdi prav, da se pripomba enega izmed vaših sošolcev zapiše, samo toliko, da ne bo koga zavedlo.
Napoleonov kviz

Napoleonova križanka

PPT 2. svetovna vojna

Vprašanja za ponavljanje in utrjevanje pred kvizom o 2. sv. vojni

 (prva tri le za ogrevanje še za nazaj- ne pridejo v kviz, so pa povezana s snovjo)

a. V DZ na strani 25 so zapisana pomembnejša določila versajske mirovne pogodbe po 1. sv., podpisane z Nemčijo, na strani 26 pa odzivi nanjo. Katera so bila ta najpomembnejša določila in kaj  napovedujejo javni odzivi nanje?

b. DZ str. 27:  Predsednik ZDA Woodrow Wilson se je po 1. sv. vojni odločno zavzemal za načelo samoodločbe narodov. Zapisal ga je v program 14 točk. Preberite si najbolj poudarjene točke  in odgovorite: Katero pravico vsakega naroda  je posebej izpostavil?

c. DZ str. 27: Ameriški predsednik Woodrow Wilson je na Pariški mirovni pogodbi dal pobudo za ustanovitev mednarodne organizacije, ki je bila kasneje ustanovljena 10. januarja 1920. Katera organizacija je to bila in kaj je bila njena naloga?

1.. DZ str. 30, 31. Oglej si shemo prikaza delovanja diktature in demokratične države ter naštejte nekaj lastnosti in razlik prve in druge. V čem se totalitarizem razlikuje od avtoritarne oblike diktature?

2. DZ. str. 32. V Sovjetski zvezi je po Leninovi smrti oblast prevzel Josip Visarijonovič Džugašvili Stalin. Uvedel je kolektivizacijo in petletke. Kaj predstavljajo?

3. DZ. str. 32. Hkrati z ustvarjanjem predstav o Stalinu kot velikem vodji so bila leta njegovega vladanja čas množičnih čistk in pošiljanj državljanov v različne vrste taborišč, imenovanih gulag-i. Kakšni so bili razlogi za Stalinove čistke in kaj točno so predstavljale?

4. DZ str. 34. Fašizem se pojavi po prvi svetovni vojni kot totalitarna diktatura v Kraljevini Italiji,  z Benitom Mussolinijem, ki je prišel na oblast leta 1922 po znamenitem »pohodu na Rim«. Kakšne so bile takratne gospodarske in politične okoliščine v Italiji, da tedanji italijanski vladi ni uspelo ustvariti reda v državi, ustaviti val stavk ter na koncu preprečiti Mussolinijevo zasedbo Rima? Kako je šla ta situacija na roko Benitu Mussoliniju?

5. DZ str. 34. Naštej nekaj ukrepov, ki jih je Mussolini uvedel ob prihodu na oblast. Kateri izmed njih so bili značilni tudi za druge totalitarne sisteme, ki ste jih spoznal v času pred in med 2. sv. vojno?

6. DZ str. 35. Za fašistično ideologijo  je značilen nacionalizem? Kaj izraz nacionalizem pomeni? Kako se je nacionalizem izražal v Mussolinijevi zunanji politiki Kraljevine Italije?

7. DZ str. 35. Poleg nasilja in cenzure se v fašizmu širi tudi populizem. Kaj pomeni ta izraz in na kaj se je nanašal v fašizmu?

8.  DZ str. 35. V diktaturah se pogosto pojavlja kult osebnosti? Kaj predstavlja? Na primeru ponazori, na kakšen način se je uporabljal oz. zlorabljal.

9. DZ str. 36. Med obema vojnama se je v Nemčiji pojavila posebna oblika fašizma-nacizem. Zastopala ga je nacistična stranka pod vodstvom Adolfa Hitlerja. Kako se je stranka imenovala?

10. DZ str. 36. Adolf Hitler je prišel na oblast leta 1933 po zakoniti poti, z volitvami. Naštej nekaj razlogov, zakaj mu je uspelo pridobiti tako veliko zaupanje volivcev? Naštej nekaj »krivcev«, ki jih je predvsem srednjemu sloju s prstom kazal kot odgovorne za nastalo težko situacijo v času velike gospodarske krize v Nemčiji na začetku 30. let 20. stoletja.

11. DZ str. 36. Kaj so bili Hitlerjevi prvi ukrepi po prevzemu oblasti? Kako se imenuje tajna policija, ki mu je pomagala nadzorovati vse državljane in je znana po grozovitih mučenjih, s katerimi je želela izsiliti priznanja?

12. DZ str. 36. Ali je Hitlerju uspelo zmanjšati brezposelnost in katere ukrepe je uvedel?

13. DZ str. 37. Tako kot fašizem v Kraljevini Italiji je tudi nacistična politika v Nemčiji namenjala veliko pozornost šolstvu, družini in vzgoji mladine. Pojasni katere vrednote je nacizem propagiral za fante in katere za dekleta. Pojasni ime in namen organizacije »Hitlerjeva mladina« (Hitlerjugend) ter programa »Lebensborn«.

14. DZ str. 37. Leta 1935 so bili sprejeti nürnberški zakoni. Zakaj se imenujejo tudi »rasni zakoni« in komu so bili namenjeni? Naštej nekaj prepovedi ali omejitev, ki so jih določali.

16. 7. 1936 se je začela Španska državljanska vojna , ki je trajala 3 leta. Vojaški udar, ki se je začel v Maroku, se je razširil po Španiji in zanetil notranjo vojno. Spopad med nacionalisti in republikanci je postal ideološko bojišče tako za posameznike kot tudi za vlade zunaj Španije. Tako Mussolini, kot Hitler sta z orožjem in vojsko pomagala nacionalistom pod vodstvom Francisca Franca, ki je po okrutni vojni leta 1939 tudi zmagal in postal španski diktator ter bil na oblasti kot predsednik Španije vse do leta 1975. Več si lahko preberete v DZ str. 211-213, kjer si lahko ogledate tudi svetovno znane umetniške slike španskih slikarjev Salvadorja Dalija in Pabla Picassa, navdihnjene s terorjem in strahotami državljanske vojne v Španiji. 

15. DZ str. 37. Ponoči med 8. in 9. novembrom 1938 je vodstvo nacistične stranke po vsej Nemčiji in delih Avstrije organiziralo posebne akcije. Pojasnite, kaj se je v tej noči dogajalo in kakšno ime se je, glede na posledice dogajanj, za to noč uveljavilo kasneje.

16. DZ str. 37. V času tretjega rajha so morali Judje na vrhnjem delu oblačilih nositi rumeno ločevalno znamenje, da so se razlikovali od drugih ljudi. Kako se je to znamenje imenovalo? Kaj pomeni izraz tretji rajh?

17. DZ str. 37. Nacizem je poudarjal večvrednost nemškega naroda in temu ustrezno vodil osvajalno zunanjo politiko. S širjenjem države naj bi Nemčija pridobila prostor za naseljevanje, pridelovanje hrane in surovine. Katera tri področja znotraj Evrope je Nemčije zasedla že v letih tik pred izbruhom 2. sv. vojne?

18. DZ str. 38. Ponovno ponovite in pojasnite pojme: petletka, protisemitizem, populizem, nacionalizem, rasizem, kult osebnosti, čistka

19 DZ str. 40. Hitlerjeva NSDAP je že novembra 1923 v Münchnu organizirala neuspeli poskus državnega udara, imenovanega tudi »Pivniški puč«. 4-dnevni sodni proces, ki je sledil, je dal Hitlerju izvrstno priložnost promovirati svoje nacionalistične nazore, saj so bile novice o njem na prvih straneh časopisov po vsej Nemčiji in drugod po svetu. Hitler je bil obtožen izdaje in dosojena mu je bila pet letna zaporna kazen, ki so mu jo kasneje precej skrajšali. Med prestajanjem kazni  je napisal knjigo, ki združuje elemente avtobiografije s priročnikom njegove politične ideologije. Prvi del knjige je izšel leta 1925, drugi pa 1926. Knjiga je postala programska smernica nacionalsocialistične politične stranke, z njenimi večkratnimi izdajami, pa je Hitler zaslužil tudi veliko denarja. Kako je naslov omenjene knjige?

20. Hitlerja so predhodno, že 20. decembra 1924, po samo devetih mesecih izpustili iz zapora in se je preselil nazaj v slikovito gorsko klimo v okraj Obersalzberg. Velik del vojne je načrtoval kar od tam ali pa iz poljskega štaba na vzhodni fronti, imenovanega »Volčji brlog«.

Hitlerjevo Orlovo gnezdo

21. DZ str. 40 Vizijo »Velike Nemčije« si je začrtal Hitler s sloganom  »En narod, ena država, en voditelj« (»Ein Volk, ein Reich, ein Führer«). Kaj je želel in kako bi to dosegel?    

22.  DZ str. 40    Hitler je kršil eno za drugo določila, ki jih je Nemčiji nalagala versajska mirovna pogodba. Naštej vsaj tri izmed prepovedi, ki jih je kršil.  

23. DZ str. 40. Že pred drugo svetovno vojno je bilo sklenjenih več pomembnih sporazumov.  Zapiši, med katerimi državami oz. voditelji  so bili  sklenjeni in kaj so bila njihova ključna določila oz. cilji:

1936 Os Rim Berlin, 1936 Protikominternski sporazum, 1938 Münchenski sporazum, 1939 sporazum Hitler –Stalin oz. po zunanjih ministrih imenovan tudi pakt Ribbentrop-Molotov

24. DZ str. 40. Kateri dogovor je vseboval tajni del sporazuma Hitler-Stalin, ki je prišel na dan šele po 2. sv. vojni, Sovjetska zveza pa ga je zanikala še vse do poznih 80. let. 20. st.?

25. DZ str. 40. Posledica povezovanja nekaterih držav je  bilo zavezništvo, ki se je imenovalo »os Rim-Berlin-Tokio« in so ga države leta 1940 utrdile s podpisom »trojnega pakta«. Države, ki so se jim priključile pa so se imenovale »sile osi«. Katere tri države so tvorile zavezništvo »os Rim-Berlin-Tokio«?

26. DZ str. 41. Pojasnite, kaj prikazujeta karikaturi?

27. DZ str. 41. Vodilni politiki zahodnih demokracij (Velika Britanija, Francija) so precej pasivno opazovali oboroževanje in širjenje Nemčije (tretjega rajha). Naštejte tri razloge zakaj.

28. DZ str. 42 Uradni začetek 2. svetovne vojne predstavlja napad Nemčije na eno izmed vzhodnoevropskih držav. Kdaj se je napad začel in katera država je bila to? (na predvečer se je zgodil znameniti incident v Gleiwitzu- uprizorjeni napad na nemško radijsko postajo, s katerim je nacistična Nemčija želela prikazati agresijo sosednje države in posledično skušala opravičiti svojo invazijo nanjo).

29. DZ str. 42. Nemški napad na Poljsko se je začel s taktiko »bliskovite vojne« (»blitzkrieg«), ki je postala ena glavnih značilnosti 2. sv. vojne. Kateri so trije osnovni elementi bliskovite vojne?

30. DZ str. 42. Po okupaciji Poljske so Nemci začeli uvajati svoj družbeni in politični red v skladu z nacistično ideologijo. Poljske Jude so ločili od ostalega prebivalstva in jih preselili v geta ter jih podvrgli različnim oblikam trpinčenja.  Pojasnite, kaj pomeni izraz ideologija. Pojasnite kaj pomeni izraz geto.

31. DZ str. 42. Nacisti so imeli Jude, Slovane, Rome, homoseksualce, invalide in nekatere druge  skupine ljudi za manjvredne. Ti so pogosto umirali v delovnih in uničevalnih taboriščih, ki so jih nacisti gradili za zapiranje svojih nasprotnikov in v skrajnih primerih tudi za njihovo organizirano pobijanje. Kako so se imenovala takšna taborišča? Kaj predstavlja izraz holokavst?

32.  Oglejte si  predstavitev zasedbe Evrope. Med ponavljanjem lahko posnetek zavrtite še enkrat in ga večkrat ustavite ter skušate predvideti, kateri napad se bo zgodil naslednji.
2.SV. VOJNA PO MESECIH

33. DZ str. 43. Nemškemu napadu na Poljsko je 14 dni pozneje sledil še sovjetski. Sovjetska zveza je zavzela poljsko ozemlje vzhodno od reke Bug, zahtevala pa je še baltske države in romunsko Besarabijo. Estonija, Litva in Latvija se sovjetskemu pritisku niso mogle upirati, nepričakovano pa so se uprli Finci. Naštej dve prilagoditvi, ki so jih finski vojaki uporabili v bojevanju v snegu in mrazu v tako imenovani »zimski vojni«.

34. DZ str. 44. Preverite katere izmed trditev bi pripisali Chamberlainu, Hitlerju ali Stalinu.

35. DZ str. 45. Aprila 1940 se je Hitler usmeril proti severu. Kateri dve državi je zasedel?

36. DZ str. 45. V obdobju »lažne vojne« na zahodu Evrope sta si v obmejnem pasu ob Siegfridovi in Maginotovi  liniji nekaj mesecev nasproti stali Francija in Nemčija brez večjih vojaških incidentov v prepričanju, da je vojaški zid nepremagljiv. Da bi se Nemci izognili večjim žrtvam na utrjeni francosko nemški meji, so napadli preko Nizozemske, Belgije in Luksemburga. Okoli 24. maja 1940 so operacije dosegle vrhunec, zavezniške enote britanskih, francoskih in ostankov belgijskih enot so ostale obkoljene v oklici Dunkirka. Nemško poveljstvo je na Hitlerjev ukaz nepričakovano zaustavilo napredovanje svojih čet in letalstvu ukazalo, naj uniči ostanek ujetih zavezniški enot. Nemški poveljniki so protestirali in po par dneh so bili kopenski napadi spet odobreni. Toda kratki vmesni čas je bil dovolj velik, da je zaveznikom uspelo z operacijo Dinamo izvesti »čudež pri Dunkirku«. Navedite, kaj točno  so naredili in zakaj je dobil dogodek to ime.

37. DZ str. 45. V drugi fazi boja za Francijo, ki je vključevala operacije nemške vojske v sami Franciji je nemška vojska 14. junija 1940 že zmagoslavno vkorakala v Pariz in Francija je 25. junija 1940 v Hitlerjevo zadoščenje podpisala kapitulacijo, ki je bila zrežirana tako, da se je odvila v istem kraju v Compiegnu, kjer se je 11. 11. 1918 ob koncu 1. sv. vojne predala premagana Nemčija.  V katerem objektu so morali Francozi podpisati kapitulacijo? Kaj pomeni beseda kapitulacija?

38. DZ str. 45 Francija je bila po napadu razdeljena na dva dela. Severni del je okupirala Nemčija, na južnem, neokupiranem delu pa je Hitler ustanovil marionetno vlado, ki jo je vodil sloviti stari maršal Petain, ki se je proslavil v 1. sv. vojni, zaradi tega sodelovanja s Hitlerjem, pa so mu po 2. sv. vojni sodili in ga obsodili kot izdajalca. Kako se je imenovalo mesto, po katerem se je imenoval Južni del Francije? Kaj pomeni izraz »marionetna vlada«?

39. DZ str. 45. Med julijem in oktobrom 1940 so nemška letala napadala eno izmed evropskih držav, bombardirala njena pristanišča, vojaške cilje in mesta. Zaradi njene učinkovite zračne obrambe se je Hitler premislil, da bi tam izkrcal svoje sile. Katera država je bila to?

40.  Italija je stopila v vojno junija 1940 , a je utrpela v Grčiji in Libiji hude poraze. Nemčija je poslala vojaške okrepitve, ki naj bi pomagale Italijanom v severni Afriki. Kako se je imenoval znameniti nemški general, ki se je že v 1. sv. vojni proslavil na soški fronti v Čudežu pri Kobaridu, v 2. sv. vojni pa v vodenju tankovskih enot v severni Afriki ter v Franciji in so ga z vzdevkom klicali  »Puščavska lisica«? Več o njegovih znamenitih bojih na severu Afrike si lahko preberete v DZ na strani 214.

41. DZ str. 45. Novembra 1940 v zavezništvo s silami osi stopijo Madžarska, Romunija in Slovaška, marca 1941 pa še Bolgarija in Jugoslavija. V DZ na str. 120 smo prebrali, kakšen je bil odziv državljanov Jugoslavije na pristop k trojnemu paktu. Na kratko opiši burne dogodke, ki so v Jugoslaviji sledili podpisu.

42. DZ str. 45. 22. junija 1941 Nemčija z operacijo Barbarossa napade Sovjetsko zvezo in z elementom presenečenja ter bliskovito vojno hitro napreduje in jo ustavi šele zima in vedno učinkovitejša sovjetska vojska. Kako se je imenovala vojska Sovjetske zveze?

43. DZ str. 46.  Ameriški predsednik Franklin Delano Roosevelt je želel, da bi ZDA ostale nevtralne, saj je videl 2. sv. vojno kot evropski spopad. Kaj se je zgodilo 7. decembra 1941, da si je premislil in so ZDA naslednjega dne vstopile v vojno?

44. DZ str. 46. Kaj predstavlja in spomin na koga obeležuje spomenik  USS Arizona memorial v pristanišču Pearl Harbor na Havajih?

45. DZ str. 47.  Katera Azijska država je želela vladati Aziji in katero sosedno azijsko državo je napadla že pred 2.sv vojno v začetku 30. let 20.stoletja? Kako se imenuje del napadene države, kjer je država napadalka vzpostavila marionetno vlado?

46. DZ str. 47. Na Atlantiku se je vse od začetka pa do konca 2.sv. vojne odvijala tako imenovana »podmorniška vojna«. Naštej vsaj 3 orožja in pripomočke, ki so se uporabljali v njej.

47. DZ str. 48. V prvi polovici leta 1942 so bile sile osi na višku moči. Na Pacifiku so Japonci napadli Filipine in Indokino, otok Guam, osvojili Hongkong, napadli Singapur in Indonezijo, Novo Gvinejo in Salomonove otoke. V katerem obdobju katerega leta ocenjujemo, da se je zgodil odločilni preobrat v 2. sv. vojni?

PREOBRAT V 2. SV. VOJNI

V Sovjetski zvezi je nemška ofenziva napredovala proti Stalingradu in Kavkazu, v severni Afriki pa so bili Britanci potisnjeni do Egiptovskih mej. Več o znameniti afriški bitki pri El Alameinu in zmagi britanskega generala Bernarda Montgomeryja oktobra 1942 si lahko preberete v DZ na strani 215. V preobratu v vrsti odločilnih bitk v drugi polovici leta 1942 in v letu 1943 je pobuda prešla v roke zaveznikov. Na Pacifiku je bila japonska pomorska moč uničena v začetku junija 1942 v znameniti bitki za Midway, v začetku avgusta 1942 pa so se ameriške mornariške pehotne enote izkrcale v Guadalcanalu in potisnile Japonce nazaj. Več o bitkah v Tihem oceanu si lahko preberete v DZ na strani 217. Naštej vsaj dve orožji, s katerima so se borili Japonci in Američani v bitki pri otoku Midway?

V Stalingradu se je odvil eden izmed najbolj surovih spopadov 2.sv. vojne, kjer sta bila v polletnih bojih oba voditelja odločena vztrajati do konca. V Sovjetski zmagi mesta, ki je nosilo ime voditelja in imelo tako za Hitlerja kot Stalina simbolični pomen, so mnogi videli začetek nemškega poraza v 2. sv. vojni, ko pa je istega leta odmevala še zmaga sovjetskih enot pri Kursku, je Rdeča armada samo še nadaljevala zmagoslavni pohod proti zahodu.  Več o bitki pri Stalingradu si lahko preberete v DZ ma strani 215 in 216. Kateri znani nemški poveljnik se je 31. januarja 1943 predal v bitki za Stalingrad, kljub temu, da ga je en dan pred tem Hitler povišal v feldmaršala, verjetno v upanju, da bo vztrajal do zadnjega moža in naboja? S katerim orožjem so se bojevali v znameniti bitki pri Kursku?

ZAČETEK KONCA ZA SILE OSI V 2. SV. VOJNI

48. DZ str. 56. Veliki trije-voditelji zavezniških držav-so se zavedali, da bodo enotni lažje premagovali nasprotnika, zato so med vojno začeli skupaj načrtovati vojaške operacije in se tudi večkrat sešli. Navedi priimke velikih treh.

49. DZ str. 56. Kaj so bili glavni dogovori naslednjih srečanj oz. konferenc in kdo so bili njihovi udeleženci: avgust 1941 Atlantska listina, november 1943 Teheranska konferenca, oktober 1944 srečanje v Moskvi, februar 1945 Jaltska konferenca, julij-avgust 1945 Potsdamska konferenca.

 50. DZ str. 57. Sovjetska zveza je nosila veliko breme vojaških spopadov in Stalin je zato od zaveznikov zahteval odprtje nove fronte in razbremenitev vzhodnega bojišča. Julija 1943 so se ameriško britanske vojaške enote izkrcale na italijanskem otoku in začele nato osvajati še jug Apeninskega polotoka. Na katerem italijanskem otoku se je 9. julija 1943 začel napad , ki mu je sledilo izkrcanje in je bil s kodo poimenovan Husky?

51. DZ str. 57. Italija je kapitulirala 8. septembra 1943. Osrednjo in severno Italijo so okupirale nemške enote, ki so poskušale ustaviti zavezniško prodiranje. Mussolini se je umaknil na sever države, kjer se je s svojimi privrženci in nemško pomočjo obdržal do konca vojne. Kaj se je zgodilo z Mussolinijem 28. 4. 1945?

RAF (Kraljevo vojno letalstvo Velike Britanije)  je že maja 1942 izvedla letalske napade na Nemčijo, sredi leta 1943 pa je prispelo še letalstvo ZDA in številni dnevni in nočni bombni napadi nemških mest so se nadaljevali vse do konca vojne.

52. DZ str. 57, 58. 6. junija 1944 je nastopil težko pričakovani dan D -  izkrcanje zaveznikov pod poveljstvom ameriškega generala Dwighta Eisenhowerja , ki so za svojo tajno operacijo izbrali obale Normandije v Franciji, kljub močno utrjenemu Atlantskemu zidu z nemškimi postojankami (odseke obale so poimenovali Utah, Omaha, Juno, Sword in Gold). Še vse do danes operacija Overlord ali Neptun predstavlja največje vojaško izkrcanje v zgodovini vojskovanja, saj je v napadu sodelovalo skoraj tri milijone ameriških, britanskih in kanadskih vojakov, ki so iz Velike Britanije prečkali Rokavski preliv in napadli okupirano Francijo. Naštej dva načina, kako so zavezniki v tej operaciji prišli v Francijo.

53. DZ str. 58. Zadnji večji spopad med zavezniško in nemško vojsko je decembra 1944 in januarja 1945 potekal v JV Belgiji. V ardenski ofenzivi je Hitler še zadnjič poskušal strniti svoje vrste, a se je boj končal z zavezniško zmago, ki pa jo je z življenjem plačalo nemalo zavezniških in nemških vojakov. Vojaki katere izvenevropske zavezniške države so se večinsko borili v tej ardenski ofenzivi, imenovani tudi Bitka v izboklini?

54. DZ str. 58. Zavezniške sile so z zahoda osvobajala področja v smeri proti Berlinu, z istim ciljem pa je z vhoda prodirala Rdeča armada. Obe zavezniški vojski sta se aprila 1945 srečali na reki Labi. Sovjetska vojska je prva prišla v Berlin in mnogi vojaki so se nekontrolirano znesli nad civilnim prebivalstvom, predvsem ženskami. Hitler je 30. aprila 1945 v Berlinu naredil samomor, Nemčija pa je 8. maja 1945 kapitulirala. S tem je bilo konec tretjega rajha in vojne v Evropi. Kako se imenuje zgradba, kjer  je Hitler preživljal zadnje dneve svojega življenja? Kako je bilo ime Hitlerjevi življenjski sopotnici, ki je umrla z njim? Ali se je svetovna vojna s kapitulacijo Nemčije končala?

55. DZ str. 57. Vojna na daljnem vzhodu se je nadaljevala. ZDA so bombardirale Japonska mesta in osvajala japonske otoke. Japonska ni želela končati vojne in je v boj poslala pilote, člane samomorilskih napadalnih enot japonske cesarske vojske, ki so se z letali, polnimi streliva, zaleteli v sovražnikove ladje in Američanom povzročali veliko škode ter ovirali njihovo napredovanje. Kako so se imenovali ti japonski samomorilski piloti?

56. DZ str. 57. Američani so se želeli izogniti izkrcanju na večjih japonskih otokih ter velikemu številu smrtnih žrtev ameriških vojakov  in vojno končati. Zato je predsednik ZDA izdal ukaz, s katerim so odvrgli jedrski bombi najprej 6. avgusta 1945 na Hirošimo in nato še 9. avgusta 1945 na Nagasaki. Posledice so bile grozovite. Umrlo je preko 200000 ljudi, mnogi pa so umirali od posledic še v naslednjih mesecih. Kdo je bil predsednik ZDA ob koncu 2. sv. vojne? Kako sta s imenovali odvrženi jedrski bombi?

57. DZ str. 58. Po uničenju, ki sta povzročili jedrski bombi je cesar Hirohito japonsko vlado prepričal k vdaji. Japonska je 2. 9. 1945 na ameriški bojni ladji USS Missouri  podpisala kapitulacijo. S tem se je uradno končala 2. svetovna vojna. Pojasni, v katerem zalivu je bila zasidrana ameriška ladja USS Missouri ob podpisu japonske kapitulacije.

PREVERJANJE: KVIZ 2. SVETOVNA VOJNA

TEDEN: 
6. 4. 2020- 12. 4. 2020

URA: 5, 6

NALOGA

Ponavljanje:
Mirovna konferenca v Parizu 1919 in spremenjena podoba Evrope
Iz demokracije v diktature
Stalinizem, fašizem, nacizem
Hitlerjeve priprave na 2.sv. vojno
2. svetovna vojna 1939-1945

Pozdravljeni,

Spet vas lahko pohvalim. Zdaj smo že skoraj v popolni postavi. 9. a razred v kompletu. 9. b je že blizu. Tudi  s komentarji v glavnem nimate težav. Včasih je sicer treba zamenjati brskalnik, npr. namesto Google Chrome uporabite Internet Explorer ali Firefox, včasih kdo še resetira, ampak načeloma je to to. Vseeno ni odveč, da vas še enkrat spomnim, da se mi oglašajte vsak teden in da vedno preverite, če je komentar, ki ste ga oddali, tudi res objavljen in da ste se podpisali z vzdevkom in ne z imenom. Če se kdaj zgodi, da komentarja ne morete oddati, takrat pa mi poročajte o vašem delu kar po elektronski pošti. Tja mi tudi pošljiate vsako dodatno nalogo, za katere naj vas spomnim, da nikoli niso obvezne in zato to vaše delo še dodatno ovrednotim.

Sedaj ste tudi že tisti najbolj pridni verjetno ugotovili, da vam ob ponedeljkih pošiljam naloge za cel teden, saj sta na začetku naloge zapisani dve številki in dva naslova, kar pomeni, da sta mišljeni za dve šolski uri. Tisti, ki ste ob petkih morda pričakovali še več dela, si lahko oddahnete.

V naslednjih dneh pa vas prosim, da si vzamete malo več časa za ponavljanje zgodovine in da vsaj na hitro preletite in ponovite poglavja iz delovnega zvezka od strani 29 do 60. Ni vam potrebno prebirati vsega, pač pa se predvsem  osredotočite na odebeljene besede in tiste stvari, ki ste jih sami podčrtali kot pomembne. Seveda ponovite tudi informacije z bloga, seveda pa ne v podrobnosti.
Napoleon vam je tokrat pripravil za ponavljanje kar interaktivni kviz in križanko in vam želim uspešno reševanje.

Napoleonov kviz
Napoleonova križanka
Pri ponavljanju in utrjevanju vam bom naslednji teden še dodatno pomagala z nekaterimi vprašanji, na katera lahko med ponavljanjem odgovorite. Vprašanja bom postavila v istem zaporednem vrstnem redu, kot je zapisana snov v delovnem zvezku, da jim boste lažje sledili z delovnim zvezkom.

Naslednji ponedeljek, 13. aprila ne bomo skupaj, ker nas čaka v tem tednu podaljšani, praznični velikonočni vikend, vključno s ponedeljkom, za katerega vam želim, da ga preživite brez šolskih skrbi v miru v krogu svojih domačih.

Zato vam bom naslednje naloge posredovala šele v torek, 14. aprila. To bodo še delno naloge, namenjene ponavljanju in utrjevanju snovi - za ponavljanje 2. svetovne vojne. Hkrati bom tedaj dodala povezavo, ki vas bo vodila do kviza o 2. svetovni vojni, ki ga je potrebno rešiti do nedelje 19. aprila zvečer. V ponedeljek, 20. aprila ta povezava ne bo več aktivna in kviza ne bo več možno rešiti. Kviz bo predstavljal preverjanje znanja, tako da boste vi in jaz videli in dobili občutek, koliko ste se v zadnjih tednih naučili. Kviza ni potrebno začeti reševati takoj v torek, lahko se nanj počasi pripravljate tekom tedna in večkrat ponavljate snov. Ko se boste čutili pripravljene za "spopad" z 2. svetovno vojno, ga odprite in rešite. Vprašanja bodo tokrat izbirnega tipa odgovorov: a, b, c, d ali pa izbira trditve med "da" ali "ne".Vsak odgovor ima časovno omejitev, ki se vam bo sproti prikazovala, da boste vedeli, kako hitro morate odgovarjati. Dobro razmislite o vprašanju in si natančno oglejte odgovore, preden se odločite za tistega, ki ga smatrate za pravilnega.Igrali ga boste lahko samo enkrat in odgovorov ne boste mogli več popravljati. Točke se vam bodo na koncu seštele in takoj boste lahko videli vaš rezultat, ki ga bom istočasno dobila tudi jaz. Če boste zelo dobri, vas bo sistem morda celo uvrstil na stopničke.
V kviz se lahko vpisujete z vzdevki, ki jih že imate ali pa vašim imenom in priimkom, ne pa samo imenom, ker se ta lahko ponovi. To bo naš prvi kviz in nič se ne bojte, vprašanja ne bodo pretežka, morate pa se vseeno dobro pripraviti.

Takole, danes bomo ponavljali preko filmov, vi pa nadaljujte čez teden še po blogu in delovnih zvezkih, naslednji teden pa bomo ponavljali s pomočjo vprašanj, zaključili pa boste s kvizom. Svetujem vam, da rešujete kviz šele po ponavljanju z vprašanji v naslednjem tednu. 
Več kratkih filmov se odpre s klikom na link, zato prosim bodite pozorni, da kakšnega ne spregledate.
Bernarda

Pa začnimo.

Mirovna konferenca v Parizu 1919 in spremenjena podoba Evrope

Iz demokracije v diktature
Stalinizem, fašizem, nacizem

Rast totalitarizma

Vzpon diktatur

Hitlerjev vzpon na oblast

Hitlerjeve priprave na 2.sv. vojno

Naslednji video je samo v angleškem jezuki, vendar mislim, da bo večini zelo koristil, ker z originalnimi posnetki in jasno razlago prikazuje Hitlerjevo sistematično, prikrito infiltriranje v ljudske množice ter zavajanje demokratičnih sil zahodne Evrope pred začetkom vojne

Hitlerjev začetek osvajanja Evrope

Nacistična propaganda

 2. svetovna vojna 1939-1945
Kratki povzetek 2. sv. vojne

Od tu dalje pa prosim do naslednjič nadaljujte z natančnejšim ponavljanjem v delovnem zvezku sami.

TEDEN: 
30. 3. 2020- 5. 4. 2020

URA: 3, 4

NALOGA

Dobro jutro! 

Na vas najprej pohvalim. Prvi teden učenjaje je za nami in velika večina vas je odlično zastavila delo pri zgodovini. Bili ste tudi najpogostejši "komentatorji" izmed vseh razredov, kar kaže na vašo zrelost in da ste vaše delo vzeli resno in verjamem, da ste že toliko dozoreli, da veste, da se ne učite samo za ocene (čeprav vam bodo letos ob vstopu v srednjo šolo prišle sicer zelo prav), ampak za življenje in zgodovina je gotovo predmet in veda, ki vas bo spremljala še naprej. Zelo marljivo ste opravljali naloge, ki sem vam jih posredovala, si ogledali kratke filmčke, prebrali besedila v delovnem zvezku in rešili naloge. Veseli me, da ste mi sporočali, da so vam bili filmčki všeč in da vam je tak način učenja blizu in  da vam je olajšal učenje in bi želeli nadaljevati z njim. Naj vas še enkrat spomnim, da vsak teden preverite tudi glavno stran bloga s splošnimi informacijam ter da do srede še poteka natečaj za strip, ki je objavljen na glavni strani bloga.Čas hiti, letos odhajate v srednjo šolo in le še malo časa bomo skupaj. Izkoristimo ga, da nam bo pri urah na daljavo čimbolj prijetno in da boste z vestnim delom opremljeni z znanjem odšli na nova pota.

Tekom vojne, ki je trajala več let, se je seveda zgodilo veliko dogodkov, ki so bolj ali manj pomembno vplivali na njen potek in življenje ljudi. Zgodovinarji včasih različno vrednotimo pomembnost ali vpliv nekaterih dogodkov, procesov, vzrokov, posledic itd., kar je pogosto razvidno tudi iz različne literature. Ker pri učenju na daljavo nimamo možnosti direktne komunikacije in diskusije, kjer bi tudi vi lahko vedno povedali svoja mnenja in argumente zanje, sem se odločila, da bom pri današnji razlagi druge svetovne vojne sledila nekim splošno izpostavljenim dogodkom, ki jih morate vsi poznati, hkrati pa vam bom kot zanimivosti ponudila (po mojem mnenju tudi pomembnih)  še nekaj dodatnih besedil in povezav do odlomkov igranih, originalnih ali kombiniranih filmov, ki si jih lahko pogledate tisti, ki vas tematika bolj zanima in si boste zanjo vzeli več časa. Te bom posebej označila kot DODATNO. Seveda pa ste vabljeni, da tudi sami raziskujete in si poiščete literaturo in filme o teh pomembnih dogodkih.

Glede na to, da smo o 2. sv. vojni v evropskem, pa tudi svetovnem merilu že obširno govorili tako v šoli, kot tudi pri učenju na daljavo, se bomo danes skoncentrirali le na sam potek dogodkov do konca vojne. Prosim vas, da pozorno sledite, ker so podatki zgoščeni, v prihodnosti pa si boste ob ponavljanju snovi lahko vedno ponovno predvajali posnetke z razlago. Po navodilih boste vsi prebrali tudi označene besedila v DZ in naredili pripadajoče naloge. Nekatere strani bodo za vas neobvezne in tiste bom tudi v prihodnosti označevala kot dodatno (to ne pomeni, da morate prebrati vse dodatne strani v delovnem zvezku, jih pa v glavnem priporočam tistim, ki želijo poglobiti svoje znanje).

Učenec z vzdevkom Napoleon je že takoj izkoristil navdih uspešnega in učinkovitega slavnega soimenjaka in ob ponavljanju snovi naredil križanko, ki jo z njegovo privolitvijo objavljam za vse in vam želim uspešno reševanje. Za podobne ideje in zanimive naloge za utrjevanje snovi ali nove aktivnosti z vaše strani se priporočam, saj verjamem, da ste pogosti gostje interaktivnih in drugih spletnih sttrani in ste mnogi med vami bolj spretni v izdelovanju interaktivnih in drugih iger kot jaz. Če bodo vaše naloge in  izdelki kvalitetni, jih bom z vašim privoljenjem z veseljem objavila za vse.

Želim vam prijetno in zanimivo učenje in vas lepo pozdravljam. 

Bernarda

Kratka ponovitev snovi z "Napoleonovo" križanko. Ob kliku nanjo se vam bo križanka povečala.

2. svetovna vojna v letih 1942-1945

(Veliki trije skupaj v boju proti nacizmu in fašizmu) 

Prejšnji teden smo šli ponovno skozi prva leta 2. svetovne vojne in se ustavili 7. decembra 1941 pri japonskem napadu na Pearl Harbor.

Preden nadaljujemo spremljanje poteka razvoja 2. sv. vojne, pa si boste prebrali še besedilo o pomembnem dogodku, ki se je odvil leta 1940.

Konec prve polovice leta 1940 je, po zasedbi Belgije, Nizozemske in Francije, nemška vojska s tankovskimi okrepitvami prodirala proti SZ Francije in potiskala zavezniško vojsko proti Rokavskemu prelivu. Ta se je kmalu znašla na obali v obroču nemških tankov, iz katerega ni bilo več izhoda. Edino rešitev so videli v evakuaciji in začela se je operacija, imenovana Dinamo. Iz Velike Britanije je do Francije priplulo več tisoč plovil od čezoceank do ribiških čolnov s civilno posadko, ki se je hrabro in požrtvovalno odzvala na klic po državljanski dolžnosti in reševanju vojakov ter tvegala svoja življenja v množičnem nemškem bombardiranju in marsikdo izmed neustrašnih reševalcev se ni več vrnil domov. »Čudež pri Dunkirku«, kot ga nekateri imenujejo, je ena največjih vojaških in humanitarnih operacij v zgodovini. Namesto prvotno načrtovanih nekaj deset tisoč, je bilo na koncu rešenih preko 300000 britanskih, francoskih in drugih zavezniških vojakov. Cena operacije, ki je trajala od 26. 5. - 4. 6. 1940  je bila visoka, terjala je številne žrtve, mnogo ladij je bilo izgubljenih ali pa poškodovanih. Angleži so svoj dejanski vojaški poraz spremenili v zmago vojakov in prostovoljcev, kar jim je dvignilo moralo v nadaljevanju vojne.

DODATNO si lahko ogledate kratka posnetka odlomkov igranih filmov za ponazoritev evakuacije zavezniških enot z Dunkirka 1940 in bitke na Atlantiku, ki je divjala vso vojno :

Dunkirk

Podmornica

Oglejte si potek vojne in pomemben preokret v letu 1942 v korist zavezniških sil. V tem času doživljajo uspehe tako v Evropi, Tihem oceanu in Afriki. Bitka za Stalingrad je bila ena najbolj krvavih in ni potekala po Hitlerjevih načrtih ter se je prevesila v leto 1943 in predstavlja enega izmed pomembnih preobratov v vojni. 

  

Leto 1943 je privedlo do invazije zaveznikov na Sicilijo in nato na apeninskem polotoku, ki so ga v borbah osvajali, kapitulacije Italije, ne pa tudi Mussolinija, ki je na S države z vojsko nadaljeval svojo politiko. Nemci so zasedali dele S Italije, na S Nemčije pa zavezniki bombardirali velika nemška mesta kot npr. Hamburg in Dresden. Pomembna zmaga v tankovki bitki pri Kursku je Sovjetski zvezi odprla pot proti Z Evropi. 

Novembra 1943 so se veliki trije dobili na Teheranski konferenci, kjer so usklajevali načrte, hkrati pa tudi obljubili pomoč Titovim partizanom. Oktobra 1944 sta se Stalin in Churchill na srečanju v Moskvi dogovarjala o razdelitvi interesnih območij na Balkanu.

DODATNO si lahko ogledate:

- posnetek veterana ob obletnici dneva D

- posnetek skoka s padalom vojnega veterana, ki je pri 90-tih ob obletnici ponovil izkušnjo

- posnetek odlomka igranega filma znamenite bitke v Ardenih

Veliki trije Churchill, Roosevelt in Stalin so februarja 1945 na konferenci na Krimskem polotoku na Jalti so prepričani v zmago razmišljali o bodoči ureditvi Evrope.

Mussolini je bil ujet, 28. 4. 1945 pa ubit. Hitler je 30. 4. 1945 naredil samomor v bunkerju v Berlinu. Nemške enote so se brezpogojno predale in podpisale kapitulacijo 7. 5. 1945 v štabu ameriškega generala Dwighta Eisenhoverja v francoskem Reimsu, nato pa še 8. 5. 1945 v sovjetskem vrhovnem poveljstvu v Karlshorstu pri Berlinu. 

V Evropi se je vojna končala.

DODATNO si lahko ogledate posnetek odlomka igranega filma o ugibanjih o smrti Adolfa Hitlerja

Na Pacifiku so se boji nadaljevali, američani so imeli številne žrtve pri osvajanju otokov in približevanju Japonski, ki ni želelela prenehati in je v boj poslala še samomorilske pilote kamikaze. Po ukazu novega ameriškega predsednika Harrya Trumana so ZDA odvrgle jedrsko bombo "Deček" 6. 8. 1945 na Hirošimo, 9. avgusta 1945  pa še bombo "Debeluh" na Nagasaki. Posledice so bile katastrofalne. V prvih dneh po eksploziji je v Hirošimi umrlo med 90.000 in 170.000 ljudi, v Nagasakiju pa med 60000 in 80000 ljudi, na tisoče ljudi pa je še v naslednjih mesecih in letih umiralo od posledic.

Japonska se je predala v Tokijskem zalivu na ameriški bojni ladji USS Missouri 2. 9. 1945 in s tem se je 2. svetovna vojna uradno končala.

DODATNO si lahko ogledate kratke originalne filme:

kamikaze

atomska bomba-Hirošima

V delovnem zvezku vsi preberite strani 56-60 in rešite naloge ter si ogledate kratko reportažo. Auschwitz 75 let

DODATNO si v DZ lahko preberete še besedila in rešite naloge na str. 211-218

DODATNO si v DZ lahko preberete Življenje med vojno in holokavst ter porajmos, str. 50-55 

DODATNO  si lahko preberete besedilo in rešite naloge na temo Življenje med vojno ter holokavst in porajmos DZ stran 50-55

DODATNo si lahko ogledate posnetke na temo holokavst in porajmos:

Schindler's list

Prisoners of Auschwitz

AUSCHWITZ ALBUM

Noč, ko so umolknile violine

El otro camino

TEDEN: 
23. 3. 2020- 29. 3. 2020

URA: 1, 2

NALOGA

Ponovitev- 2. svetovna vojna v letih 1939-1941 in napad na Pearl Harbor

Pri pouku zgodovine smo v obeh razredih, tako v 9. a, kot v 9. b, obravnavali 2. svetovno vojno med leti 1939 in 1941. Ker smo s snovjo v obeh razredih prišli do japonskega napada na Pearl Harbor, se boste v prvi uri učenja na daljavo učenci v obeh razredih poenotili in ponovili snov na drugačen način, tako da si boste s pomočjo kratkih filmov ogledali zelo zanimivo razlago prvih let vojne vse do napada na Pearl Harbor (posnetek je v angleščini, vendar si v spodnjem desnem kotu lahko nastavite tudi angleške podnapise ali pa samodejni prevod v slovenščini, kdor ga želi). Pri ogledu tega posnetka bi vas rada še posebej opozorila predvsem na podrobnejšo razlago o apetitih Japonske po Kitajski in Indokini ter drugih delih Azije ter na bojevanje v Afriki, kjer se spet pojavi eden izmed najbolj uspešnih in prepoznavnih nemških poveljnikov- feldmaršal Erwin Rommel, ki smo ga spoznali že v 1. svetovni vojni v 12. soški bitki v »čudežu pri Kobaridu«, tokrat pa kot poveljnika Nemškega afriškega korpusa in z novim vzdevkom »Puščavski lisjak«.

Tisti, ki še niste, boste v delovnem zvezku na strani 46 in 47 prebrali besedilo o japonskem napadu na Pearl Harbor in želji Japonske po prevladi v Aziji. Vsi učenci in učenke v delovnem zvezku s pomočjo vira št. 2 rešite in zapišete naloge na strani 48 in 49. Rubrika Razišči, ki se navezuje na bitko za Atlantik, pa je možnost dodatne naloge za naslednjih 14 dni.

Dodala sem vam še 3 zanimive kratke filme, ki si jih lahko ogledate. Prvi predstavlja odlomek novejšega igranega filma, ki zelo doživeto prikazuje akcijo in zmedo ter uničenje in tragedijo ob nepričakovanem napadu.

Drugi film prikazuje originalne posnetke tik po napadu na Pearl Harbor in nastalo škodo.
.

Tretji film pa nas vodi v sodobni narodni spomenik, velik ameriški nacionalni simbol spomina in spoštovanja, ki lebdi nad potopljeno ladjo USS Arizona, v kateri v tišini pod gladino morja še danes počiva preko 1100 ameriških vojakov, ki so umrli v napadu 7. decembra 1941. Iz trupa ladje še danes, po toliko letih na površje priteka nafta, ki s svojimi barvitimi krogi daje videz, kot da simbolično opozarja na neminljivost preminulih vojakov.

Se vidimo naslednji teden. Ostanite zdravi!

Pozdrav, Bernarda

NAVODILA IN PRIPOROČILA ZA UČENJE ZGODOVINE NA DALJAVO

Pozdravljene drage učenke in dragi učenci 9. a in 9. b razreda!

Dobrodošli nazaj k uram zgodovine, ki vas bodo še naprej vodile skozi viharno 20. stoletje. Kljub krajši prekinitvi pouka boste z vestnim in rednim delom lahko uspešno nadaljevali tam, kjer smo ostali.

Vaš zelo kvaliteten samostojni delovni zvezek bo vaše osnovno delovno orodje, ki vam bo zelo olajšal učenje na daljavo. Kot pove že ime samo, predvideva samostojno učenje, ki ga boste z njegovo pomočjo uspešno razvijali. Uporabljajte ga na podoben način kot prej, tako da si ob prebrani snovi podčrtavate pomembne besede in dele besedila, ki vam bodo kasneje omogočila lažje in hitrejše utrjevanje in ponavljanje snovi. Tako kot do sedaj nadaljujte s tisto tehniko učenja, ki vam najbolj ustreza. Lahko delate tudi miselne vzorce ali pa si ob straneh v delovnem zvezku izpisujete pomembne besede in podatke, oziroma dodajate nove.

Trenutno je za vaš uspeh zelo pomembno, da tedensko izpolnjujete obveznosti, ki vam jih bom pošiljala, sicer se vam bo nabralo preveč podatkov in snovi, ki jih ne boste uspeli povezati, ne bo pa časa, da bi zamujeno snov nadoknadili. Prepričana sem, da boste zelo uspešni, če se boste redno držali mojih navodil. Glede na situacijo in nov način učenja bom vso snov, ki jo morate znati do vstopa v srednjo šolo ustrezno in smiselno razporedila po urah, da jo boste z rednim delom zagotovo lahko osvojili. V letošnjem letu sem v aprilu, kot že veste, za vas načrtovala še ekskurzijo na avstrijsko Koroško in obisk stalne razstave Slovenci v 20. stoletju v Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani. Ekskurzija je vezana na edini prosti termin, ki smo ga dobili in glede na razmere so možnosti, da bi jo lahko uresničili iz dneva v dan manjše. Za obisk Muzeja novejše zgodovine pa imam več upanja, saj bi morda ob koncu izrednih razmer tam termin lažje prestavili in prilagodili datum in upam, da vas bom lahko peljala na razstavo, ki vam bo gotovo všeč in bi lepo zaokrožila vaše letošnje delo in pridobljeno znanje.

Osnovne informacije in zanimivosti za tekoči teden si vsak teden poglejte na osnovni strani bloga, kjer se vam bo vedno takoj odprlo besedilo tedna (v primeru, da se ne bi, kliknite na gumb domov na osnovni strani, ki vas bo povezal), natančnejša navodila za delo v 9. razredu pa boste našli v vašem označenem zavihku za 9. razred.

Ker vam žal ne bom mogla v živo približati in oživiti dogodkov iz zgodovine, jih umeščati v časovna obdobja in delati z materialnimi, pisnimi, ustnimi, avdiovizualnimi in abstraktnimi viri, ki predstavljajo temelj za spoznavanje preteklosti, se bomo morali vsi skupaj potruditi, da prenesemo naše dobro sodelovanje v razredu tudi v učenje na daljavo, oziroma v spletno obliko. Kot ste opazili sem za vas ustvarila svoj blog z željo, da vas bom preko njega čimbolj motivacijsko in uspešno usmerjala k vašemu samostojnemu delu, hkrati pa imela stik z vami preko »komentarjev«.  Vitrine v ozadju razreda z materialnimi in pisnimi viri vse od prazgodovine do 21. stoletja, s katerimi smo popestrili pouk, bodo še nekaj časa samevale. Zato bodo morali predmeti nekako oživeti preko virov v vaših samostojnih delovnih zvezkih ter na spletnih straneh in glede na brezmejne možnosti internetnih povezav računam na vašo radovednost in željo po zanimivostih ter delu s pomočjo spleta in z interaktivnimi materiali, tako da se bodo na tem področju za vas odpirale številne raziskovalne priložnosti. Sedaj boste postali samostojni zgodovinski raziskovalci in v tem vas bom vodila in podpirala. Pri vašem delu vas bom motivirala še z dodatnimi kratkimi filmčki in drugimi avdio-vizualnimi viri, oziroma vsebinami. Tudi delo z ustnimi viri ne bo trpelo, saj obdobje 20. stoletja, skozi katerega trenutno potujemo, ponuja veliko ustnih virov, ki so bili kasneje zapisani, zaradi kratkega časovnega odmika pa so nam na voljo tudi številni pričevalci, ki so izjemno dragocen primarni vir številnih informacij iz različnih področij omenjenega obdobja. Dotaknili se bomo tudi abstraktnih virov in raziskovali »neoprijemljive vire« jezika, priimkov, krajevnih imen… Kadar boste v svojem raziskovanju virov na spletu ali vaših domačih knjižnicah ali celo pri pričevalcih naleteli na kakšen zanimiv vir, bom vesela, če me  boste opozorili nanj in ga na kratko predstavili in bom vaš prispevek upoštevala kot vaše dodatno delo.

Vaš samostojni delovni zvezek je sestavljen tako, da ponuja več vsebin, kot se jih lahko v enem šolskem letu obravnava in zato nam ponuja v enotah označenih kot »izbirna tema« možnost odločanja, katero od izbirnih tem bomo obravnavali v celoti, katero delno in katero izpustili. Vsa tista besedila in naloge, za katere vam bom vnaprej sporočila, da so za vas izbirna in jih bomo preskočili, vam jih ni potrebno prebrati in reševati nalog. Kdor pa si bo na lastno željo vzel več časa ali ga bo tema podrobneje zanimala in bo prebral in si označil besedila ali pa opravil naloge, bom to upoštevala za dodatno delo tudi pri zaključnem ocenjevanju, tako kot do sedaj.

Hkrati vas še naprej spodbujam, da lahko, kdor želi, pripravi kakršnokoli predstavitev  (PPT, kratki  film, fotografija vira ali manjši plakat-glede na trenutne razmere lahko tudi izdelek na A4 iz zgodovinske tematike 20 stoletja. Z nekaterimi izmed vas sem se že v preteklosti dogovorila, da boste pripravili plakate in vas  bom individualno kontaktirala preko elektronske pošte, da bi, če vam bo čas dopuščal, lahko morda pripravili vsaj besedilo za plakate za razstavo. Vsak dodatni izdelek, ki ga boste izdelali v času učenja na daljavo, prosim fotografirajte in mi pošljite fotografijo na moj elektronski naslov, ki je objavljen na šolski spletni strani. Če se boste strinjali, bom nekatere izmed njih objavila tudi na našem blogu za spodbudo drugim. Verjamem, da razumete, da vseh izdelkov ne morem objaviti, se pa bom trudila, da bo prišel na vrsto vsak, ki bo želel in se bo za izdelek potrudil. Če mi boste poslali fotografijo samo v pregled in ne želite, da bi jo objavila, mi to prosim zraven napišite (tudi, če želite, da objavim samo izdelek, ne pa imena, mi to sporočite). Vsa dela, ki jih boste opravili doma, tako branje in učenje iz delovnega zvezka, reševanje nalog in dodatno delo bom skrbno tedensko beležila v obliki:  a) prebral/a besedilo, b) rešil/a naloge c) naredil/a dodatno delo ali izdelek. Zato bom potrebovala vašo povratno informacijo preko komentarjev, ki jih boste vedno podpisali z imenom in razredom.  Če od katerega izmed vas večkrat ne bom dobila povratnega komentarja, za katerega vas bom prosila, bom smatrala, da niste dostopali do spletnih strani in opravljali nalog, zato bom to preverila pri vaših starših. Zaupala bom vašim komentarjem o opravljenem delu, ki ga boste ob ponovnem  prihodu v šolo takoj potrdili tudi z izpolnjenim in urejenim delovnim zvezkom. Vaše skrbno in redno delo bo razvidno iz mojih zapisov in vaših fotografij in urejenih delovnih zvezkov. Da bomo znanje, ki se ga boste naučili še dodatno sprotno preverjali, bomo to naredili tudi v obliki zabavnega kviza, ki bo pokazal, koliko truda ste vložili v vaše delo in kako vam gre. Datum, kdaj bomo igrali kviz bom napovedala vnaprej. Rezultati kviza ne bodo predstavljali ocenjevanja, pač pa preverjanje, ki lahko kasneje pripomorejo do hitreje pridobljene lepe ocene, podobno kot do sedaj, kadar sem si zapisala samo vaše znanje, ne pa neznanje.

Glede na to, da morate sedaj večino prostega časa koristiti doma, naj vas še spomnim na veliko izbiro interaktivnih igric za zgodovino, ki so lahko odličen pripomoček za utrjevanje snovi in dodatne informacije, zraven pa se lahko zabavate. Na spletnem portalu Mladinske knjige ucimse.com čakajo na vas, da jih preizkusite. Preverite ali ste se že registrirali na začetku šolskega leta s kodo, ki je priložena vašemu delovnem zvezku, sicer naredite to zdaj. Tudi, če ste izgubili kodo ali ste pozabili vaše kapitansko ime, lahko to naredite ponovno s pomočjo elektronske pošte vaših staršev. Ob registraciji si v delovni zvezek obvezno zapišite vašo kodo in kapitansko ime, ki si ga boste izbrali. Če ga boste pozabili ali napisali kakšno črko narobe, povezava ne bo delovala. Pri registraciji pazite tudi na to ali ste izbrali velike ali male črke.

V letošnjem šolskem letu sem bila z vašim delom v šoli in doma ter aktivnim sodelovanjem večine učencev  zadovoljna in sem vas za to tudi pohvalila. Nenazadnje je vaše aktivno šolsko in dodatno delo prineslo mnogo zapisov v mojem bloku, tako pri preverjanju, kot tudi pri ocenjevanju, kar vam je prineslo tudi precej lepih ocen. Želim si, da se ta vaša aktivnost, vedoželjnost in pri nekaterih tudi ljubezen do zgodovine nadaljuje tudi v naslednjih tednih, saj vam bo vaše samostojno delo prineslo na dolgi rok veliko novega znanja in splošne razgledanosti. Verjamem, da ne boste izpustili iz rok priložnosti, da v teh dneh namenite učenju zgodovine vsaj toliko časa, kot ste ga, ko ste obiskovali šolo, saj se izgubljena priložnost nikoli več ne vrne.

Zgodovina je veda, ki se neprestano razvija in nadgrajuje in na njenih spoznanjih in znanjih stojijo vse naše civilizacije. Izvedeli smo že, da je zgodovina tudi učiteljica življenja in da se še kako navezuje na sedanjost. Tudi v trenutni situaciji  bi nam njena bogata spoznanja in modrosti morala koristiti.

Želim vam prijetno učenje zgodovine na daljavo in veliko zanimivega raziskovalnega in ustvarjalnega samostojnega dela! Ostanite zdravi!

Bernarda

POMEMBNO!

Nekateri učenci in učenke ste mi sporočili, da odkar ste si izbrali vzdevek, ne morete več objavljati komentarjev. Verjetno ste naredili kakšno napako v postopku, ker ste želeli spreminjati vaše ime v vzdevek. To ni potrebno. Tisti, ki ste že prej bili aktivni na blogu in ste se prijavljali kot anonimni, naredite vse enako kot prej, samo na koncu vašega komentarja se ne podpisujete z imenom, pač pa z vašim vzdevkom, ki ste mi ga poslali po elektronski pošti. To je vse. Tisti, ki se ne znate prijaviti kot anonimni, mi pišite po elektronski pošti in vam bom poslala navodila.Tisti pa, ki imate gmail, vas prosim, da pri komentiranju pazite, da vas google ne poveže neposredno z imenom z gmail-a, pač pa se morate pokazati kot unknown. Morda ga boste morali prej izključiti. Kdor mi še ni poslal vzdevka na elektronsko pošto naj to čimprej stori. Če imate še kakršnekoli težave okrog objave komentarjev ali česa drugega, me prosim kontaktirajte. V primeru težav najbolje kar na email, da vam pošljem ustrezna navodila.

Vse, ki ste že objavljali v komentarjih ponovno prosim, da vse svoje komentarje čimprej prekopirate in jih ponovno vnesete v nove komentarje, tako da se ne podpišete z imenom, pač pa z vzdevkom.Vse komentarje, ki vsebujejo ime, bom v tem tednu izbrisala, zato vas res prosim, da jih ČIMPREJ ponovno vnesete.

Vsi linki na desni strani glavne strani bloga so interaktivni in povezave delujejo. Če komu ne deluje, naj mi to sporoči po elektronski pošti in mu bom poslala navodila, kako na svojem računalniku odblokira vtičnik, da mu bo delovalo. 
Tam vas poleg interaktivnih delovnih zvezkov čakajo še druge koristne interaktivne povezave- npr spletna stran Fran, kjer boste lahko v trenutku našli vse tujke in druge neznane besede, ki se pri pouku zgodovine in DKE ali Verstvih in etiki lahko pogosto pojavljajo. 
V rubriki ucimse.com lahko dostopate do vseh interaktivnih igric, ki so namenje učenju zgodovine za vse razrede od 6 do 9 in so v tem času idealne za učenje in utrjevanje snovi, hkrati pa za zabavo. Brez težav se boste registrirali, če se še niste in dostopali do njih. 
Morda vas bo radovednost zamikala in boste pogledali, kaj se skriva pod linkom Na današnji dan, kjer boste vsak dan našli druge vsebine pomembnih zgodovinskih dogodkov, ki se vam bodo ob klikih odpirale druga za drugo in boste naenkrat priča dogodkom, ki so se zgodili točno na današnji dan v bližnji ali daljni preteklosti.